Appeal granted; first instance court must assess value of defendant's co-owned apartment for legal aid eligibility.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

[JEDRO]

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati tudi finančni pogoj. Ta je odvisen od prosilčevih lastnih dohodkov, med katere se vštevajo njegovi osebni dohodki in dohodki od njegovega premoženja; pa tudi vrednost prihrankov oziroma premoženja, ki dosega ali presega vrednost 20 minimalnih plač, v kar se všteva tudi vrednost stanovanja, v katerem prosilec ne živi iz razlogov, ki niso na njegovi strani. Ker vrednost stanovanja v tem primeru ni bila upoštevana, jo bo treba upoštevati v ponovljenem postopku. Vrednost tega premoženja namreč ni zajeta v katastrskem dohodku kmetijskih zemljišč in gozdov.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 21.2.2005. S to odločbo je tožena stranka A.B. (v tem sporu prizadeta stranka) dodelila redno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti in ugotovitve in razdelitve skupnega premoženja ter jo oprostila plačila stroškov sodnega postopka.

Ugotovila je, da prizadeta stranka izpolnjuje finančne kriterije za odobritev brezplačne pravne pomoči, določene s 15. in 16. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP - UPB1 - Uradni list RS, št. 96/2004), pri čemer je upoštevala povprečni mesečni dohodek prosilke in njene družinske članice za obdobje od avgusta 2004 do januarja 2005, ki znaša 70.512,90 tolarjev na družinskega člana, upoštevala pa je tudi katastrski dohodek, ki pa ne presega višine 20 minimalnih plač, kar je kriterij po 19. členu ZBPP. Navedla je tudi, da niti prosilka niti njena hči nista lastnici nepremičnin na naslovu stalnega prebivališča, ker živita v stanovanju, ki je v lasti bivšega zunajzakonskega partnerja prizadete stranke, ki je hkrati oče njene hčerke.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke v obravnavanem primeru. Zavrnilo je tožbeno navedbo, da pri ugotavljanju finančnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bil upoštevan dohodek iz premoženja, ker je ugotovila, da je bil upoštevan katastrski dohodek iz premoženja v lasti prizadete stranke. Ker je bil upoštevan katastrski dohodek, se vrednost zemljišč, iz katerih ta dohodek nastaja, pri ugotavljanju finančnih pogojev za dodelitev brezplačne pomoči ne upošteva.

Zoper prvostopno sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka, in sicer iz razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo prvostopnega sodišča razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje oziroma podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbi tožeče stranke ugodi. Vztraja pri tem, da je treba pri ugotavljanju premoženja prizadete stranke upoštevati tudi njen solastninski delež na stanovanjski hiši v površini 79 m2, stoječi na parc. št. 1748/2, vl. št. 60 k.o. L., na kateri ima prizadeta stranka po zemljiškoknjižnih podatkih solastniški delež v višini 1/18.

Prizadeta stranka v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči tega solastniškega deleža niti ni navedla, niti ga ni pridobilo sodišče in ga pri izračunu vrednosti premoženja, ki je po 19. členu ZBPP odločilna za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni upoštevalo.

Vednost te stanovanjske hiše tudi ni upoštevana v katastrskem dohodku. Meni, da bi bila z upoštevanjem vrednosti tega solastniškega deleža na stanovanjski stavbi presežena višina 20 minimalnih plač, kolikor je še dopustna vrednost premoženja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Tožena in prizadeta stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Po 19. členu ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne glede na določbe tega zakona ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač (1. odstavek). Po 2. odstavku 19. člena ZBPP se med drugim kot premoženje ne upošteva stanovanje, ki ga zakon določa kot primerno stanovanje, in v katerem prosilec živi oziroma v njem ne živi iz razlogov, ki niso na njegovi strani (1. alinea), in premoženja, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca (4. alinea).

Glede na navedene določbe ZBPP sta po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje in tožena stranka pri prizadeti stranki pri ugotavljanju njenega lastnega dohodka pravilno upoštevala njen povprečni mesečni dohodek in pa katastrski dohodek zemljišč, katerih solastnica je prizadeta stranka. Nista pa po presoji pritožbenega sodišča pravilno in popolno ugotovila premoženjskega stanja prizadete stranke, ker nista ugotovila vrednosti premoženja, ki ga predstavlja njen solastniški delež v višini 1/18 na stanovanjski hiši v izmeri 79 m2, stoječi na parc. št. 1748/2 vl. št. 60 k.o. L., in tudi ne, ali gre v tem primeru za situacijo iz 1. alinee 2. odstavka 19. člena ZBPP. Vrednost tega objekta namreč ni zajeta v katastrskem dohodku zemljišč, katerih solastnica je prizadeta stranka, saj se za zazidana stavbna zemljišča ne ugotavlja katastrski dohodek.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS pritožbi ugodilo in razveljavilo sodbo prvostopnega sodišča ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje v smislu napotkov iz tega sklepa.