Court dismisses appeal against tax assessment for legal entity failing to pay court fees within deadline.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Če je taksni zavezanec pravna oseba, ravna sodišče po 1. odstavku 30. člena ZST in s sklepom ugotovi, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa oziroma, koliko znaša kazenska taksa, če taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu takse v gotovini, po pravnomočnosti sklepa pa pošlje sklep v izvršitev pooblaščeni organizaciji, kjer ima taksni zavezanec odprt račun oziroma denarna sredstva.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 30. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 - p.b., Uradni list RS, št. 48/90, 14/91, 38/96, 20/98, 35/98, 50/98, 70/00, 41/01, 93/01 in 70/02 - ZST) ugotovilo, da taksni zavezanec AA d.o.o., Mednarodni mejni prehod V. (taksni zavezanec) ni plačal v predpisanem 15 dnevnem roku od prejema taksnega opomina dolžne takse za tožbo v vrednosti 300 točk ter takse za taksni opomin v vrednosti 100 točk. Opomin za plačilo takse je bil stranki vročen dne 1.4.2003. Na podlagi 5.

odstavka 7. člena ZST v zvezi z 29. in 30. členom tega zakona mora taksni zavezanec plačati dolžno takso v znesku 7.600 SIT in kazensko takso v višini 50% pribitka na dolžno takso v znesku 3.800 SIT. Na podlagi 30. člena ZST pa je naročilo izvajalcu plačilnega prometa ..., da s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenese znesek 11.400 SIT na vplačilni račun sodnih taks z opozorilom, da če na transakcijskem računu taksnega zavezanca ni kritja mora izvajalec plačilnega prometa blokirati njegova sredstva do višine gornjega zneska, prenos pa izvršiti delno ali pa v celoti takoj, ko bo imel taksni zavezanec kakršnokoli kritje na transakcijskem računu. Z vročitvijo izpodbijanega sklepa navedenemu izvajalcu plačilnega prometa se šteje, da je izvršena prisilna izterjava takse.

Taksni zavezanec s pritožbo izpodbija sklepe, ki jih sodišče prve stopnje vodi pod št. U 73/2000, U 74/2000, U 75/2000, U 76/2000, U 77/2000, U 78/2000, U79/2000, U 80/2000, U 81/2000, U 82/2000, U 83/2000, U 84/2000, U 86/2000, U 88/2000, vsi z dne 9.7.2003. V njej zatrjuje, da v danih zadevah ni nastala taksna obveznost, ker je bila vložena samo ena tožba in ta tudi takoj za tem, ko je sodišče hotelo zahtevke razdružiti, umaknjena. Sodišče bi zato moralo izdati in taksirati le en sklep o ustavitvi postopka in ne bi smelo pričeti z ločevanjem zahtevkov, če pri zahtevkih ni vztrajal. Četudi bi bilo dopustno in korektno izdati za vsak zahtevek iz tožbe sklep o ustavitvi postopka in ga taksirati, še vedno ne bi šlo za opravilo sodišča, za katerega bi bilo potrebno plačati polno takso, ampak bi moralo sodišče po 32.a (2. ali 3. odstavek) členu ZST vrniti oziroma odbiti polovico oziroma po analogiji celo tri četrtine obračunane takse za tožbo. Trdi, da ta odbitek ne bi dosegel 150 točk na zahtevek, zaradi česar se na podlagi 31. člena ZST določbe o prisilni izterjavi tega zakona ne uporabljajo. Bistveno kršitev vidi tudi v tem, ker je sodišče ignoriralo pošiljanje taksnih nalogov, opominov in sklepov o izterjavi takse njeni pooblaščenki, čeprav so v teh zadevah sporne le takse (njihova odmera oziroma višina) in ne zahtevki, ki so bili umaknjeni. Predlaga, naj pritožbeno sodišče odpravi izpodbijane sklepe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je proučilo vse spise, ki se nanašajo na to zadevo (U 83/2000) in ugotovilo, da taksni zavezanec po pravnomočnem sklepu sodišča prve stopnje v zadevi odmere sodne takse (sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I Up 735/2000-2 z dne 4.12.2002) ni plačal sodne takse za tožbo po opominu z dne 31.3.2003, ki je bil vročen pooblaščenki dne 1.4.2003, kar izhaja iz poštne povratnice, ki je med sodnimi spisi. Ker taksni zavezanec v odrejenem roku ni plačal takse, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 2. odstavka 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena in ob upoštevanju 7. člena ZST odločilo, da mora plačati poleg neplačane takse (7.600 SIT) še 50% pribitka kot kazensko takso (3.800 SIT) in naročilo ..., da bo morala po pravnomočnosti tega sklepa s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenesti znesek 11.400 SIT na vplačilni račun sodnih taks (sedaj na račun Republike Slovenije).

Taksni zavezanec ne more uspeti s pritožbenimi ugovori (razdružitev zahtevkov), saj se ne nanašajo na pravno in dejansko podlago izpodbijanega sklepa. Vsi se namreč nanašajo na pravnomočni sklep na razdružitev zahtevkov po 2. odstavku 41. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS). Pritožbeno sodišče mora še pojasniti, da je treba to določbo razumeti glede na dosedanjo sodno prakso tako, da je mogoče z eno tožbo izpodbijati samo en upravni akt. Tudi znižanje sodnih taks na podlagi 32.a člena ZST (RS, št. 93/01 - novela) ni zadeva tega postopka, saj se ne nanaša na pravno in dejansko podlago izpodbijanega sklepa, ampak je zadeva prvostopnega sodišča.

Pritožbena trditev, da je prvostopno sodišče ignoriralo pošiljanje taksnih nalogov, opominov in sklepov o izterjavi takse pooblaščenki taksnega zavezanca, nima opore v sodnih spisih.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep prvostopnega sodišča.