Legislator Case Law & Legislation
Sklep R 2/94 ECLI:SI:VSRS:1994:R.2.94 AI generated

Court ruled that a court cannot declare itself non-territorially competent after hearing the main case, even if initially transferred.

Case Number Sklep R 2/94
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the jurisdictional objection raised by the Ljubljana Basic Court after it had already heard the main trial. The Maribor court had transferred the lease dispute to Ljubljana, but Ljubljana later claimed exclusive jurisdiction under the Civil Procedure Act. The court held that a court loses the ability to declare itself non-competent once it begins hearing the main proceedings, thereby accepting jurisdiction.

Legislator headnote

AI generated

20. člen ZPP; 2. odst. 20. člena ZPP: A court may declare itself non-territorially competent by ex officio only until the first hearing of the main case, and once it begins hearing the main matter, it cannot later retract its territorial jurisdiction.

Keywords

AI generated
territorial jurisdiction ex officio declaration civil procedure act main proceedings hearing jurisdictional objection exclusive jurisdiction court competence

Cited Legislation

AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Krajevno pristojno sodišče za odločanje v tem sporu je Temeljno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

V 2. odst. 20. člena določa ZPP, da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti najpozneje na pripravljalnem naroku, če pa tega ni bilo pa dokler se toženec ne spusti na prvem naroku za glavno obravnavo v obravnavanje glavne stvari. Ta določba velja tudi za sodišče, kateremu je drugo sodišče zadevo že odstopilo kot krajevno pristojnemu (1. odst. 22. člena ZPP), v tem smislu, da mora takoj sprožiti spor o pristojnosti, če meni, da ni pristojno.

[OBRAZLOŽITEV]

Temeljno sodišče v Mariboru je na podlagi verodostojne listine izdalo sklep o izvršbi. Na dolžnikov ugovor ga je razveljavilo v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in zadevo odstopilo Temeljnemu sodišču v Ljubljani zaradi odločitve v sporu. Potem, ko je že opravilo en narok za glavno obravnavo, je Temeljno sodišče v Ljubljani sprožilo spor o pristojnosti. Menilo je namreč, da gre v tej zadevi za izključno krajevno pristojnost Temeljnega sodišča v Mariboru po 1. odst. 56. člena ZPP.

V obravnavanem primeru gre za spor o plačevanju najemnine za poslovni prostor v Mariboru. Tudi spori o plačevanju najemnine za poslovne prostore spadajo med spore iz 1. odst. 56. člena ZPP. Za odločanje o njih je zato izključno krajevno pristojno tisto sodišče, na katerega območju je poslovni prostor. V primeru izključne krajevne pristojnosti se tudi ni mogoče sporazumeti o krajevni pristojnosti drugega sodišča (1. odst. 70. člena ZPP). Zato ima Temeljno sodišče v Ljubljani načelno sicer prav, da gre v obravnavanem primeru za izključno krajevno pristojnost Temeljnega sodišča v Mariboru. Kljub temu pa je to sodišče, ki je po 1. odst. 23. člena ZPP pristojno odločiti v tem sporu o pristojnosti, odločilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa.

ZPP ne daje sodišču možnosti, da se lahko izreče za krajevno nepristojnega ne glede na to, v kateri fazi je postopek. To velja tudi za zgrešeno izključno krajevno pristojnost, ki je edini primer, kjer zakon dovoljuje sodišču, da se po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojnega (20. člen ZPP).

V 2. odst. 20. člena določa ZPP, da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer najpozneje na pripravljalnem naroku, če pa tega ni bilo pa dokler se toženec ne spusti na prvem naroku za glavno obravnavo v obravnavanje glavne stvari. Ta določba pa ne velja samo za sodišče, ki je prvo dobilo zadevo v obravnavanje. Velja tudi za sodišče, kateremu je drugo sodišče zadevo že odstopilo kot krajevno pristojnemu (1. odst. 22. člena ZPP), in sicer v tem smislu, da mora takoj sprožiti spor o pristojnosti, če meni, da ni pristojno, ne pa začeti z obravnavanjem glavne stvari in šele enkrat tekom postopka sprožiti omenjeni spor. Prav to pa je storilo Temeljno sodišče v Ljubljani. Ker je z obravnavanjem glavne stvari začelo, je s tem sprejelo svojo krajevno pristojnost. Čim pa jo je tako sprejelo, je ne more več odkloniti.