Supreme Court dismisses appeal in enforcement proceedings as law prohibits appeal as extraordinary remedy.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal filed by debtors against the enforcement court's rejection of their appeal. The debtors argued that a final judgment regarding rent was no longer valid and that concurrent enforcement and litigation were impermissible. The court ruled that the Law on Enforcement Proceedings explicitly forbids appeal as an extraordinary remedy in enforcement cases, rendering the lower courts' decisions correct.
Legislator headnote
AI generated9. člen Zakona o izvršilnem postopku; 390. člen ZPP v zvezi s 400. členom ZPP in 14. členom ZIP: In enforcement proceedings, the law does not permit appeal as an extraordinary legal remedy, and courts may only assess the admissibility of a previously rejected appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
V izvršilnem postopku zakon ne dovoljuje revizije kot izrednega pravnega sredstva (9. člen zakona o izvršilnem postopku).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo tožnic in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo.
Proti sklepu pritožbenega sodišča vlagata pravočasno revizijo dolžnici. V reviziji zatrjujeta, da pravnomočna sodba, na podlagi katere je upnica zahtevala izvršbo ne prihaja več v poštev. Upnica je namreč uspela v pravdi, v kateri je zahtevala najemnino za uporabo spornega gospodarskega poslopja. Istočasno vodenje izvršilnega in pravdnega postopka pa ni dovoljeno. Revizijskemu sodišču smiselno predlagata, da reviziji ugodi tako, da izvršbo ustavi.
Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije in upnici (390. člen ZPP v zvezi s 400. členom ZPP in 14. členom ZIP), ki nanjo nista podala izjave oziroma odgovora.
Revizija ni utemeljena.
Dolžnicam je bilo že pojasnjeno (med drugim tudi v dveh sklepih revizijskega sodišča, izdanih v tem postopku, in sicer opr. št. II Ips 108/92 z dne 5.3.1992 in II Ips 307/92 z dne 1.7.1992), da v izvršilnem postopku zakon ne dovoljuje revizije kot izrednega pravnega sredstva (9. člen Zakona o izvršilnem postopku). Odločitvi sodišča prve in druge stopnje, na podlagi katerih je ponovno vložena revizija dveh dolžnic pravnomočno zavržena, sta tedaj pravilni. Revizijsko sodišče ob tem vlagateljicema revizije še pojasnjuje, da je v opisani procesni situaciji moč presojati le vprašanje dovoljenosti pravnomočno zavržene revizije. Zato revizijsko sodišče na druge revizijske trditve ne more odgovoriti. Sicer dovoljeno revizijo (3. odstavek 400. člena Zakona o pravdnem postopku) je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (4. odstavek 400. člena v zvezi s 393. členom Zakona o pravdnem postopku in 14. členom Zakona o izvršilnem postopku).