Supreme Court dismisses appeal on alimony termination, ruling no new assets or income exist to justify ending support.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Odkar je bila toženki prisojena pravica do preživnine, sama ni pridobila nobenega novega premoženja in ne novih dohodkov, niti ni sklenila nove zakonske zveze. Pri takem položaju sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ocenili, da ni pogojev za prenehanje pravice do preživnine po 83. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na ukinitev preživnine v znesku 258,00 SIT mesečno, ki jo mora plačevati tožnik toženki po razvezi njune zakonske zveze. Tožnikovo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik vlaga proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri ne navaja revizijskih razlogov. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje tako spremeni, da zahtevku za ukinitev preživnine ugodi. V obrazložitvi revizije ponavlja svoje navedbe v teku postopka o tem, da z nizko invalidsko pokojnino ne zmore plačevati stroškov svojega preživljanja in še preživnino za toženko. Zaradi slabega zdravstvenega stanja bi potreboval tujo pomoč. Tožnik je svojo revizijo dopolnil še z vlogama z dne 18.9.1993 in 22.9.1993, od katerih je bila samo prva vložena v okviru zakonitega roka za revizijo, druga pa je prepozna. V vlogi z dne 18.9.1993 poudarja, da prejema samo 27.000,00 SIT pokojnine, toženka pa se lahko preživlja z dohodki kmetije.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemeljena.

Ker tožeča stranka v reviziji ni navedla revizijskih razlogov, je revizijsko sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo po 386.čl. Zakona o pravdnem postopku glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 10.tč. 2.odst. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Omenjene kršitve določb postopka revizijsko sodišče ni ugotovilo. Sodišči prve in druge stopnje pa sta pri svojem odločanju tudi pravilno uporabili materialno pravo. Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje, na katere je vezano tudi revizijsko sodišče, je bila toženki določena preživnina v razveznem postopku in sicer v simboličnem znesku, ki ji zagotavlja le bodočo socialno varnost. Ta preživnina znaša 258,00 SIT mesečno. Tožnik je že v letu 1986 skušal doseči ukinitev preživnine, vendar s svojim zahtevkom ni uspel. Odkar je bila toženki prisojena pravica do preživnine, sama ni pridobila nobenega novega premoženja in ne novih dohodkov, niti ni sklenila nove zakonske zveze. Pri takem položaju sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ocenili, da ni pogojev za prenehanje pravice do preživnine po 83.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Okoliščina, da je toženka solastnica polovice kmetije, na katero se sklicuje tožnik v tožbi, ne more biti odločilna, ker ne predstavlja spremenjenih razmer. Glede na višino preživnine, ki je odmerjena v simboličnem znesku, tožnikove neugodne premoženjske razmere ne morejo povzročiti ukinitve preživnine.

Kolikor tožnik v reviziji smiselno ugovarja dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje, se pripominja, da teh navedb revizijsko sodišče ne more upoštevati, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP).

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).