Appeal dismissed; compensation land exceeding original value bars denationalization claim under ZDen.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Ker je prejšnji lastnik zemljišč, podržavljenih na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, za podržavljena zemljišča dobil druga zemljišča, katerih vrednost je presegala vrednost podržavljenih zemljišč, ni upravičenec do denacionalizacije.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 5.9.2001. S to je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote K. z dne 18.4.2001, s katero je ta zavrnila njegovo zahtevo za denacionalizacijo zemljišč - parcel št. 2692, 2693, 2694, 2695, 2696, 2697, 2698, 2699 in 2700 k.o. B., podržavljenih z odločbo o arondaciji Občinske skupščine K. z dne 30.3.1964, izdano na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (TZIKZ, Uradni list FLRJ, št. 43/59 in 53/62 ter Uradni list SFRJ, št. 10/65, 25/65 - p.b., 12/67 in 14/70).

V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da je tožnik - pravni naslednik prejšnjega lastnika podržavljenih zemljišč, za podržavljena zemljišča dobil ustrezna nadomestna zemljišča. Zato, glede na določbo 29. točke 1. odstavka Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ni podlage za denacionalizacijo. Po presoji sodišča je bila ustreznost nadomestnih zemljišč pravilno ugotovljena s primerjavo vrednosti odvzetih zemljišč skladno z določbo 44. člena ZDen in na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (Odlok, Uradni list RS, št.

16/92 in 21/92). Na tej podlagi ugotovljena vrednost nadomestnih zemljišč za 4 % presega vrednost podržavljenih zemljišč.

Tožnik v pritožbi navaja, da so bila nadomestna zemljišča slabše kvalitete in bolj oddaljena ter slabše dostopna in da so v bližini glavne ceste. Podržavljene so bile njive 3. in 4. razreda ter pašnik 2. razreda, nadomestna zemljišča pa so njive 4. razreda. Nadomestna zemljišča je dobil šele 11 let po podržavljenju, med tem pa so bila zemljišča 10 let oddana v najem. Za čas od podržavljenja do dodelitve nadomestnih zemljišč ni dobil nobene odškodnine. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek.

Tožena stranka, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa in M. KŽK K. kot stranka z interesom v tem upravnem sporu na pritožbo niso podali odgovorov.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. V obravnavanem primeru so predmet denacionalizacije kmetijska zemljišča, podržavljena na podlagi TZIKZ, kar ni sporno. Na tej podlagi podržavljena zemljišča se po določbi 29. točke 1.

odstavka 3. člena ZDen vračajo le, če upravičenci niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč. Kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, se ustreznost nadomestnih zemljišč ugotavlja s primerjavo vrednosti podržavljenih zemljišč in vrednosti nadomestnih zemljišč, skladno z določbo 44. člena ZDen in na podlagi Odloka. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila vrednost zemljišč ob podržavljenju in vrednost nadomestnih zemljišč ugotovljena ob pravilni uporabi meril iz Odloka in da so bili pri izračunu vrednosti pravilno upoštevani podatki o kulturi, katastrskem razredu, katastrskem okraju in površini zemljišč. Ker na tej podlagi ugotovljena vrednost zemljišč ob podržavljenju znaša 44.177,90 DEM, vrednost nadomestnih zemljišč pa 45.964,31 DEM, torej vrednost nadomestnih zemljišč za 4 % presega vrednost podržavljenih zemljišč, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilen sklep tožene stranke, da je upravičenec dobil ustrezno nadomestno zemljišče in zato ni podlage za denacionalizacijo.

Na drugačno odločitev ne morejo vplivati pritožbene navedbe o slabši kvaliteti nadomestnih zemljišč, oddaljenosti, slabi dostopnosti in bližini ceste. Za ugotavljanje vrednosti so relevantni le katastrski okraj, katastrska kultura, katastrski razred in površina zemljišč po podatkih zemljiškega katastra. Da ti podatki iz zemljiškega katastra niso bili upoštevani, pa tožnik niti ne zatrjuje.

Za odškodnino zaradi nemožnosti uporabe za čas od podržavljenja do dodelitve nadomestnih zemljišč v ZDen ni podlage. Da se odškodninski zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja za čas od podržavljenja do dneva uveljavitve ZDen ne priznavajo, določa 2. odstavek 72. člena ZDen.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.