Appeal dismissed; new asylum application rejected without proof of changed circumstances since prior refusal.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Če prosilec po tem, ko mu je bila pravnomočno zavrnjena prošnja za azil, vloži novo prošnjo, mora v njej navesti in dokazati spremenjene okoliščine glede na prejšnjo prošnjo, sicer se nova prošnja zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) v zvezi z 2. odstavkom 39. člena Zakona o azilu (ZAzil-UPB1, Uradni list RS, št. 134/03)

zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 23.11.2004; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks na podlagi določbe 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/04). Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla ponovno prošnjo tožnika za priznanje azila v Republiki Sloveniji na podlagi 41. člena ZAzil.

Prvostopno sodišče je v obravnavanem primeru pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke v izpodbijanem sklepu. Strinjalo se je z oceno tožene stranke, da tožnik v ponovni prošnji ni navedel in ni predložil dokazov, da bi se zanj bistveno spremenile okoliščine, kakršne je navajal v prejšnji prošnji, ki je bila pravnomočno zavrnjena z odločbo tožene stranke za dne 22.9.2004, ki je postala pravnomočna 21.10.2004. Tega tožnik ni navedel niti v tožbi. Na podlagi tega je po presoji prvostopnega sodišča tožena stranka pravilno uporabila tudi 41. člen ZAzil ter tožnikovo novo prošnjo zavrgla. Kot neutemeljene je prvostopno sodišče zavrnilo tudi vse tožbene ugovore. Pojasnilo je tudi, da v obravnavanem primeru ni odločilo po opravljeni glavni obravnavi, čeprav jo je tožnik s tožbo zahteval. Ugotovilo je namreč, da niso podane okoliščine iz 3.

odstavka 39. člena ZAzil v zvezi z določbo 2. odstavka 51. člena ZUS, po katerem sodišče izvaja dokaze na glavni obravnavi, kadar in kolikor je to potrebno za odločitev v upravnem sporu. Pri tem se prvostopno sodišče sklicuje na do sedaj uveljavljano upravno-sodno prakso v azilnih postopkih.

Zoper navedeno prvostopno sodbo vlaga tožnik pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi. Navaja, da bi morala tožena stranka odločiti o prošnji po vsebini, pred tem pa bi ga morala zaslišati. Zato je po njegovem mnenju odločitev preuranjena in pomeni ravnanje tožene stranke bistveno kršitev pravil postopka. Ker tega tudi napadena sodba ni upoštevala, predlaga njeno razveljavitev.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi pravilna in zakonita. Zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje.

Kot sta tožniku pravilno pojasnila že prvostopno sodišče in tožena stranka, se ponovne vloge prosilcev za priznanje azila v Republiki Sloveniji obravnavajo po 41. členu ZAzil. Ta določa, da lahko prosilec za azil, ki mu je bila prošnja za azil v Republiki Sloveniji že zavrnjena, vloži ponovno prošnjo za azil samo, če predloži dokaze, da so se zanj okoliščine po izdaji prejšnje odločbe bistveno spremenile; v nasprotnem primeru pristojni organ ne uvede postopka in prošnjo s sklepom zavrže.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno primerjala okoliščine, ki jih je za priznanje azila v Republiki Sloveniji navedel tožnik v prvi vlogi, z okoliščinami, ki jih je navedel v drugi vlogi, in ugotovila, da se te okoliščine niso v ničemer spremenile in da tožnik novi vlogi tudi ni priložil nobenih dokazov, ki bi kazali na spremenjene okoliščine. Tem ugotovitvam tožnik ni nasprotoval niti v tožbi, niti v pritožbi, temveč le pavšalno zatrjuje, da bi bilo treba njegovo novo prošnjo obravnavati po vsebini, za to pa glede na okoliščine primera v 41. členu ZAzil ni pravne podlage.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.