Appeal dismissed; free legal aid denied due to assets exceeding 20 minimum wages threshold.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Če ima prosilec prihranke ali premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač, določenih z zakonom, ki ureja minimalno plačo, se mu po določbi 1. odstavka 19. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč ne odobri.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7.12.2004, s katero je ta zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (1. točka izreka sodbe in sklepa), s sklepom pa je tožnico oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka sodbe in sklepa).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi v obrazložitvi njene odločbe ter se sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. Kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore v smeri nepopolne oziroma nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnica za nepremičnine v vl. št. 62 in 92 k.o. P. vas ne prilaga nobenih ustreznih listin, ki bi kazale na prenos lastništva, tožena stranka pa se je oprla na aktualni izpisek iz zemljiške knjige, ki je bil izdan dne 9.11.2004. Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka dejansko stanje ugotovila pravilno in skladno s podatki in listinami, ki jih navaja v izpodbijani odločbi in se nahajajo v predloženih upravnih spisih, na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa je pravilno uporabila določbe 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Tožnica pa v tožbi niti ne izpodbija v postopku ugotovljene vrednosti njenega premoženja niti njene novozgrajene stanovanjske hiše, ki je po oceni cenilca vredna od 27.000.000 SIT do 40.000.000 SIT. Na pravilno odločitev tožene stranke pa ne more vplivati niti navedba v odločbi Centra za socialno delo G. z dne 31.8.2004, da je tožnica prejemnica denarne socialne pomoči v obdobju od 1.9.2004 do 28.2.2005, saj je pri obravnavanju prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožena stranka dolžna ugotoviti lastne dohodke prosilca za obdobje 6 koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje (1. odstavek 15. člena ZBPP), tožničina prošnja pa je bila vložena dne 22.12.2003.

Tožnica v pritožbi zoper izpodbijano sodbo navaja, da njena hči M.J. stanuje v B. pod L., vendar zaradi nevzdržnih razmer prihaja k njej domov. Na parc. št. 612/3 vl. 62 je bila do 3.12.2001 vknjižena kot lastnica I.K.. I.G. bi kot lastnica stare hiše morala s svojim geometrom to preknjižiti, vendar tega ni storila. Preknjižbo parc. št. 345/11 je prejela šele 11.1.2005, kljub temu da je bilo vknjižbeno dovoljenje izdano in predloženo že 17.10.2003 na geodetski upravi. Zatrjuje, da ima dolgove. Ponavlja tožbene ugovore in predlaga oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V upravnem sporu presoja sodišče zakonitost izpodbijane odločbe glede na dejansko in pravno stanje v času njene izdaje. Zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati ugovorov, ki se nanašajo na spremembo premoženjskega stanja tožnice po izdaji odločbe tožene stranke, s katero je bila zavrnjena njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Kot izhaja iz predloženih spisov, sta po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje in tožena stranka pravilno ugotovila, da glede na določbo 1. odstavka 19. člena ZBPP tožnica ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po določbi 1. odstavka 19.

člena ZBPP se namreč ne glede na določbe tega zakona brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke ali premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač, določenih z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Tožnica pa v pritožbi ne zatrjuje, da premično in nepremično premoženje, s katerim lahko razpolaga, po velikosti in vrednosti ne dosega oziroma ne presega višine 20 minimalnih plač oziroma 2.350.000 SIT, kot je to na podlagi predloženih podatkov ugotovila tožena stranka. Zato pritožbene navedbe, ki jih je tožnica navajala že v tožbi, in jih je sodišče prve stopnje pravilno presodilo ter pritožbeni ugovori, ki niso izkazani z ustreznimi listinami, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.

Predlogu tožnice za oprostitev plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka sodbe in sklepa ugodilo. Po določbi 1.

odstavka 14. člena Zakona o sodnih taksah sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. Glede na to oprostitev plačila sodnih taks učinkuje za naprej, torej v celotnem upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.