Supreme Court dismisses appeal claiming land division error, ruling it concerns functional land determination, not co-ownership division.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Neutemeljen je revizijski očitek, da je sodba materialnopravno zmotna, ker sodišče funkcionalnega zemljišča ni razdelilo po višini solastninskih deležev vsaj na polovico - v zadevi, v kateri ne gre za razdelitev zemljišča ampak za določanje funkcionalnega zemljišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugotovilo, da k hiši na parc. št. 989 vl. št. 1758 spada kot funkcionalno zemljišče tisti del parc. št. 988/1 vl. št. 1738 iste k.o., ki leži vzhodno od mejne črte med točkama A in B, označene na skici (ki je sestavni del te sodbe). Obenem je sodišče prve stopnje zavrnilo višji tožnikov zahtevek v tistem delu, o katerem je bilo odločeno z obravnavano sodbo (s tem delom je tožnik zahteval ugotovitev, da je funkcionalno zemljišče hiše na parc. št. 989 celotna parc. št. 988/1).

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo pritožbi tožene stranke, tako da je glede dovozne poti iz skice izvedenca (tj. tiste skice, ki je sestavni del sodbe prve stopnje), ki poteka po parc. št. 988/1, ugotovilo, da predstavlja funkcionalno zemljišče tako k hiši na parc. št. 989 kakor tudi h gospodarskemu poslopju, stoječemu na parc. št. 988/1. Obenem je zavrnilo pritožbo tožene stranke v preostalem delu, v celoti pa tudi tožnikovo pritožbo in v preostalem izpodbijanem delu potrdilo sodbo prve stopnje.

Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo, ki je pri vrednosti spornega predmeta, navedeni v tožbi (člena 35.1 in 40.2 ZPP) - ta je bila vložena 11.3.1988 - tudi dovoljena, glede na tedaj določeno (člen 382.3 ZPP) mejno vrednost za dovoljenost revizije in glede na prehodne določbe pozneje uveljavljenih novel ZPP. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga tako spremembo sodb prve in druge stopnje, da bo funkcionalno zemljišče, ki pripada k hiši, razdeljeno na dva enaka dela med tožnika in toženko.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP, tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Javni tožilec R Slovenije pa se o njej ni izjavil.

Po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke člena 354.2 ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo, samo če so z revizijo izrečno uveljavljane. Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Revizijska graja uporabe materialnega prava ni utemeljena. Neutemljen je očitek, da je sodišče kršilo materialni predpis, s tem ko tožniku ni priznalo pravice do funkcionalnega zemljišča okoli gospodarskega poslopja, ki je v njegovi solasti. Tožnik pri tem pozablja, da s svojim tožbenim zahtevkom ni zahteval drugega kot ugotovitev solastninske pravice na stanovanjski hiši na parc. št. 989 (o čemer je bilo pravnomočno razsojeno v prvem delu te pravde) in ugotovitev, da k tej stanovanjski hiši spada kot funkcionalno zemljišče tudi parc. št. 988/1 iste k.o. (o čemer je bilo razsojeno z izpodbijano pravnomočno sodbo). Že sodišče prve stopnje ga je v razlogih obravnavane sodbe tudi izrečno opozorilo, da je predmet te pravde le hiša in funkcionalno zemljišče k njej. S tem, ko z izpodbijano sodbo ni bilo odločeno tudi o funkcionalnem zemljišču gopodarskega poslopja, torej nikakor ni bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Neutemeljen je tudi revizijski očitek, da je sodba napačna (materialnopravno zmotna), ker sodišče funkcionalnega zemljišča ni razdelilo po višini solastninskih deležev vsaj na polovico - češ da bi bili s tem prihranjeni nadaljnji spori in nesoglasja med pravdnima strankama. Sodišče druge stopnje je na vsebinsko enak tožnikov pritožbeni očitek pravilno odgovorilo, da v tej zadevi ne gre za razdelitev zemljišča ampak za določanje funkcionalnega zemljišča. Na ponovljeno takšno revizijsko stališče - ki je tudi edino izhodišče tožnikovega revizijskega predloga - ni treba drugega, kakor opozoriti na citirano pravilno stališče sodišča druge stopnje.

Po vsem povedanem se je izkazalo, da revizija ni utemeljena in da jo je na podlagi določbe 393. člena ZPP zato treba zavrniti.