Customs duty exemption requires proof of care needs and a driver's license holder per law.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Carinska oprostitev iz 8. točke 1. odstavka 161. člena CZ je utemeljena le ob izpolnjevanju pogojev, ki so določeni v 34. in 35. členu uredbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 22.7.1998. Z njo je bila zavrnjena tožničina pritožba zoper odločbo Carinarnice L. z dne 28.5.1997, s katero je bilo tožnici naloženo plačilo carinskega dolga in drugih dajatev v višini 966.806 SIT za osebni avtomobil A., uvožen po uvozni carinski deklaraciji ... z dne 25.10.1996, Carinske Izpostave ... s carinsko oprostitvijo na podlagi 8. točke 1. odstavka 161. člena Carinskega zakona (CZ/95).

Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe sklicuje na pravilno ugotovitev tožene stranke, da tožnica pogojev za carinsko oprostitev ob uvozu navedenega avtomobila ni izpolnjevala. Po določbi 2. odstavka 35. člena Uredbe o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve (Uradni list RS, št. 56/95, 72/95, 33/96, 61/97, v nadaljevanju: uredba) mora invalidna oseba v primeru, ko ne more imeti vozniškega dovoljenja, dokazati, da ji je potrebna nega in pomoč druge osebe, ki ima vozniško dovoljenje, dokaz pa je odločba, s katero ji je priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo ali drug dokument, ki ga izda pristojni organ. S Pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku (Uradni list RS, št. 56/95 in 76/95), je v 7. členu med drugim navedeno, da se k carinski deklaraciji priložijo dokumenti, na osnovi katerih se uveljavlja oprostitev plačila carine in druge ugodnosti. Iz odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Območne enote C. z dne 9.9.1996 je razvidno, da dodatka za pomoč in postrežbo tožnica nima priznanega, da ima priznano to pravico, pa tudi ni dokazala s kakšnim drugim dokumentom.

Tožnica vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo iz vseh v ZUS navedenih pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da ni izpolnjevala pogojev za carinsko oprostitev, ker iz odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni razvidno, da ima priznan dodatek za pomoč in postrežbo, tega pa tudi ni dokazala s kakšnim drugim dokumentom. Meni, da je izpolnjevala enega od kriterijev za carinsko oprostitev in je predložila za to tudi ustrezno mnenje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot oseba, pri kateri je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice nastala najmanj 80% telesna okvara. Kriterij, da je oseba invalid s priznano pravico do dodatka za pomoč in postrežbo je poseben pogoj po 3. točki 34. člena uredbe in se ne zahteva, da bi oseba izpolnjevala kumulativno oba pogoja hkrati.

Tožnica je izpolnjevala pogoj za carinsko oprostitev po 1. točki 34. člena uredbe in zgolj dejstvo, da ni prejemala oziroma ni imela priznanega dodatka za pomoč in postrežbo, ne more pomeniti izgube pravice do carinske oprostitve, kot je to napačno razlagalo sodišče prve stopnje. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s presojo tožene stranke in sodišča prve stopnje, da je carinska oprostitev iz 8. točke 1. odstavka 161. člena CZ utemeljena le ob izpolnjevanju pogojev, ki so določeni v 34. in 35. členu uredbe. V 34. členu so taksativno naštete osebe, ki lahko uveljavljajo oprostitev plačila carine v skladu z 8. točko 161. člena CZ. V 2. odstavku 35. člena uredbe pa je določeno, da upravičenec lahko uveljavi pravico do carinske oprostitve, če carinskemu organu poleg izvida in mnenja invalidske komisije priloži tudi dokaz, da mu je potrebna nega in pomoč druge osebe, ki ima vozniško dovoljenje in bo vozila to vozilo izključno zaradi prevoza invalida, če ta ne more imeti vozniškega dovoljenja zaradi invalidnosti, kar se dokaže z odločbo, s katero mu je priznana pravica do strežbe in pomoči, ali z drugim dokumentom, ki ga izda pristojni organ, in vozniškim dovoljenjem osebe, ki streže invalidu in mu pomaga.

Pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožnica vseh pogojev za carinsko oprostitev ob uvozu osebnega avtomobila ni izpolnjevala. Carinski deklaraciji je priložila potrdilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Invalidske komisije v C. z dne 24.9.1996, iz katerega izhaja, da ji je nastala 80% telesna okvara zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice pred 15. letom (1. odstavek 35. člena uredbe). V skladu z določbo 2. odstavka 35. člena uredbe pa bi morala carinskemu organu predložiti tudi odločbo, s katero ji je priznana pravica do strežbe in pomoči, ali drug dokument, ki ga izda pristojni organ. Iz upravnih spisov izhaja, da tožnica dodatka za pomoč in postrežbo z odločbo ZPIZ z dne 9.9.1996 nima priznanega, carinskemu organu pa tudi ni predložila drugega dokumenta, izdanega s strani pristojnega organa. Na podlagi te ugotovitve in v skladu s pooblastilom iz 4. odstavka 154. člena CZ je zato carinski organ postopal pravilno, da je tožnici naknadno obračunal carinski dolg.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.