Administrative appeal dismissed; remedy for missing filing deadline requires simultaneous request for restoration of status.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the administrative appeal, upholding the first-instance court's rejection of the plaintiff's lawsuit filed after the statutory deadline. Although the plaintiff claimed a family illness prevented timely filing, the court ruled that a request to restore the case status must be submitted simultaneously with the lawsuit itself. Consequently, the plaintiff's separate request for restoration, filed only in the appeal, was inadmissible under the Administrative Dispute Resolution Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 26 paragraph 1 of the Administrative Dispute Resolution Act; Article 22 of the Administrative Dispute Resolution Act: A request for restoration of the case status due to a missed deadline must be filed simultaneously with the lawsuit, not separately in a subsequent appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Če stranka zamudi rok za tožbo in meni, da so podani razlogi za vrnitev zadeve v prejšnje stanje, mora predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti hkrati s tožbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.12.2001.
Prvostopno sodišče je tožbo zavrglo, ker je po podatkih upravnih spisov tožnica izpodbijano odločbo tožene stranke prejela 18.2.2002, pri čemer je 30-dnevni rok za vložitev tožbe, določen s 1. odstavkom 26. člena ZUS, potekel 20.3.2002, tožnica pa je tožbo vložila šele 19.6.2002, torej prepozno.
Tožnica v pritožbi priznava, da je bil rok za vložitev tožbe prekoračen, vendar zaradi objektivnih razlogov, in sicer zaradi hude bolezni v družini, za kar ima zdravniško potrdilo. Zahteva, da se tožba z dne 18.6.2002 obravnava po vsebini oziroma da se ji v celoti vrne nacionalizirano premoženje. Temu zahtevku se v odgovoru na pritožbo pridružujeta tudi M.L. in J.L.
Tožena stranka, prizadeti stranki in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo niso odgovorili.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje.
V 1. odstavku 26. člena ZUS je določen 30-dnevni rok od vročitve dokončne odločbe za vložitev tožbe v upravnem sporu. Tožnica je, kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, saj to potrjujejo podatki v upravnih spisih, odločbo tožene stranke prejela 18.2.2002, 30-dnevni rok za vložitev tožbe je torej potekel 20.3.2002, tožnica pa je tožbo vložila šele 19.6.2002, torej prepozno, zato je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko jo je zavrglo.
Iz sodnih spisov ni razvidno, da bi tožnica že v tožbi predlagala vrnitev v prejšnje stanje, kar predlaga sedaj v pritožbi. Tega pa ne more uspešno uveljaviti glede na določbe 22. člena ZUS. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bi morala vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudila rok za tožbo. V tem roku pa je treba opraviti tudi zamujeno dejanje. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bi morala torej vložiti hkrati s tožbo, česar pa ni storila.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.