Appeal dismissed; court held summary protest was sufficient and late written protest ignored.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's revision against the second-instance court's decision. The appellant argued that their summary protest was properly supplemented within the statutory deadline, yet the second-instance court only examined the case based on the unexplained summary protest while disregarding a written protest filed after the deadline expired. The court ruled that the summary protest contained all necessary elements to be treated as a valid application, thereby justifying the second-instance court's review without considering the untimely written submission.
Legislator headnote
AI generated3. odst. 113. čl. ZPP; 2. odst. 354. čl. ZPP; 2. odst. 365. čl. ZPP; 393. čl. ZPP: A summary protest containing all essential elements constitutes a valid application for review, and a second-instance court may examine the case without considering a written protest filed after the expiration of the objection period.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Sodišče druge stopnje je pravilno štelo, da brzojavna pritožba tožeče stranke ni nepopolna vloga, katero bi lahko stranka dopolnila v roku iz 3. odst. 113. čl. Zakona o pravdnem postopku, saj vsebuje vse potrebno, da jo je mogoče obravnavati. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava (2. odst. 365. čl. ZPP), ne da bi upoštevalo obrazložitev pritožbe, ki je bila vložena po preteku pritožbenega roka.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da mu mora plačati toženec znesek 2.000 DEM v tolarski protivrednosti po tečaju Ljubljanske borze na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje. Tožnikovo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem je upoštevalo le tožnikovo brzojavno pritožbo, ki ni bila obrazložena, ne pa tudi tožnikove pisne pritožbe, ki je bila vložena po preteku pritožbenega roka.
Tožnik je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem druge stopnje. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sodbo sodišča druge stopnje, oziroma tudi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v novo odločanje. V obrazložitvi revizije navaja, da je tožnik svojo brzojavno pritožbo ustrezno dopolnil v roku, ki ga določa 113. čl. ZPP. Zato bi moralo pritožbeno sodišče pri odločanju upoštevati tudi to dopolnitev.
Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil.
Revizija ni utemeljena.
Uveljavljani revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, da katerega naj bi prišlo na drugi stopnji, ni podan. Sodišče druge stopnje je pravilno štelo, da brzojavna pritožba tožeče stranke ni nepopolna vloga, katero bi lahko stranka dopolnila v roku iz 3. odst. 113. čl. Zakona o pravdnem postopku, saj vsebuje vse potrebno, da jo je mogoče obravnavati. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2.odst. 354.čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava (2.odst. 365.čl. ZPP), ne da bi upoštevalo obrazložitev pritožbe, ki je bila vložena po preteku pritožbenega roka.
Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo še glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava (386.čl. ZPP). Omenjene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ni ugotovilo. Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje pa sta sodišči prve in druge stopnje tudi materialnopravno pravilno odločili.
Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).