Appeal dismissed; no appeal allowed against Supreme Court decisions under Slovenian administrative law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's rejection of the plaintiffs' challenge to a Supreme Court decision. The plaintiffs argued that court fees should not be enforced and that their claims should be reconsidered, but the court ruled that appeals are not a valid remedy against Supreme Court rulings. Consequently, the court determined that the first-instance court acted correctly by rejecting the appeal as procedurally inadmissible.
Legislator headnote
AI generated343. člen ZPP; 16. člen ZUS: Appeals are not admissible as a regular legal remedy against decisions of the Supreme Court of the Republic of Slovenia; parties must accept finality of such rulings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep. 2. Tožnika trpita svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS ni mogoče vložiti tožbe, pritožbe oz. ugovora, zato je prvostopno sodišče odločilo pravilno in zakonito, ko je zavrglo pritožbo tožečih strank zoper sklep VSRS. Tožnika sama trpita stroške pritožbenega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožečih strank zoper opomin za plačilo sodnih taks za sodbo, in sicer na podlagi 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04 - UPB-1) v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je postal sklep o odmeri sodne takse pravnomočen 8.6.2004 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I Up 1022/2000-2 z dne 8.6.2004. Pojasnilo je, da zoper odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pritožba kot redno pravno sredstvo ni dovoljena.
Tožnika vlagata zoper sklep prvostopnega sodišča pritožbo.
Izpodbijanemu sklepu nasprotujeta. Navajata, da pravnomočnosti ne priznavata in da vztrajata pri vseh svojih vlogah in zahtevah.
Menita, da zaradi neplačila sodnih taks ni mogoče zavrniti nobene vloge. Trdita, da sta bila v tožbo zaradi kršitev postopka primorana. Navajata, da nikomur ničesar ne dolgujeta in da je terjanje sodne takse neupravičeno. Predlagata, da vrhovno sodišče izpodbijani sklep in vse odločitve umakne ter ponovno odloči, tokrat v njun prid, morebitno sodno takso za pritožbo naloži nasprotni stranki.
K 1. točki izreka:
Pritožba ni utemeljena.
Prvostopno sodišče je tožnikoma pravilno pojasnilo, da zoper odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pritožba, ki je redno pravno sredstvo, ni dovoljena. Postopkov pred sodišči v Republiki Sloveniji ni mogoče nadaljevati v nedogled in vztrajati pri svojih zahtevah, če je o njih že odločilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot najvišji organ sodne oblasti v državi. Glede na to je prvostopno sodišče odločilo pravilno in zakonito, ko je pritožbo tožnikov zoper sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (2. točka izreka) sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I Up 1022/2000-2 z dne 8.6.2004, zavrglo kot nedovoljeno.
Glede na to je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo tožnikov zoper prvostopni sklep zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.
K 2. točki izreka:
Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 23. člena ZUS. Po tej določbi trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, med katere spadajo tudi sodne takse, v primeru, ko upravno sodišče presoja le zakonitost izpodbijanega akta. To je pritožbeno sodišče presojalo tudi v obravnavanem primeru.
Tožnika sta zato dolžna plačati stroške postopka, med katere spadajo tudi sodne takse, po vseh do sedaj izdanih sklepih in tudi po tem sklepu.