Supreme Court quashes lower court ruling due to material procedural violation regarding boundary dispute evidence.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne Upravnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljani, da opravi nov postopek.

[JEDRO]

Če je podano nasprotje med razlogi sodbe in listinami v spisih, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika proti odločbi tožene stranke z dne 14.1.2000. Z njo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Območne geodetske uprave K., Izpostava R. z dne 11.10.2000. Z navedenim sklepom prve stopnje je bil zavržen tožnikov predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo z dne 2.6.2000. Tožena stranka je v obrazložitvi svoje odločbe navedla, da je podjetje Š.B. dne 10.2.2000 pri prvostopnem upravnem organu podala zahtevo za parcelacijo zemljišča 332/3 k.o. H. Po določbi 2. odstavka 27. člena Zakona o zemljiškem katastru (ZZKat) se posestne meje s parcelacijo zajetih in novo osnovanih parcel ugotovijo in zamejničijo v mejnem ugotovitvenem postopku po določbah 14. do 17. člena zakona. Če pa so meje parcel v zemljiškem katastru evidentirane po predhodno opravljenem mejnem ugotovitvenem postopku, jih v skladu z 8. členom Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Navodilo) ni mogoče ponovno ugotavljati, razen če je bila z odločbo pristojnega upravnega organa ali s sodbo sodišča določena obnova mejnega ugotovitvenega postopka. Meja med parcelama 332/3 in 373 (v lasti tožnika) je bila dokončno urejena z zapisnikom z dne 7.7.1997. Zato takšne meje po upravnem postopku ni mogoče ponovno ugotavljati. Tožnik je bil kljub temu osebno vabljen, da kot mejaš prisostvuje postopku parcelacije, kjer je prvostopni upravni organ preveril, ali so v naravi še vedno mejna znamenja. Sodelovanje mejašev je v skladu s 27. člen ZZKat potrebno le za prvi del postopka parcelacije (ugotovitev meja v parcelacijo zajete parcele, kar pa se v konkretnem primeru ni izvedlo zaradi 8. člena Navodila). Sama parcelacija je odvisna le od lastnika oziroma uporabnika zemljišča in ne od volje mejašev. Zato ni podan obnovitveni razlog iz 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Predlagatelj obnove je imel možnost sodelovati v postopku. Iz skice zamejničenja in izračunanja površine v odločbi z dne 2.6.2000 je tudi razvidno, da se meja med parcelama 373 in 332/3 ni spremenila. Prav tako se ni spremenila površina tožnikove parcele.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da se v celoti strinja s pravnim mnenjem tožene stranke o dokončnosti meje parcel v zemljiškem katastru. Meja med parcelama, št. 332/3 in 373 (last tožnika) je bila dokončno urejena z zapisnikom z dne 7.7.1997. Tako ugotovljeno dejansko stanje izhaja iz odločbe tožene stranke ter listin v spisu. Tožnik je v postopku parcelacije sodeloval. V postopku parcelacije je mejni ugotovitveni postopek del tega postopka - njegova prva faza. Izvede se po določbi 13. člena ZZKat na kraju samem s sodelovanjem prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov, ki morajo biti povabljeni k sodelovanju vsaj 8 dni pred začetkom postopka. Postopek je drugačen v primeru že dokončno urejene meje. Organ izvede parcelacijo šele, ko najde na terenu mejna znamenja, ki izhajajo iz že urejene meje (skice zamejničenja). Pravica mejaša in dolžnost organa je, da je mejaš povabljen na kraj sam k tej prvi fazi, ki se odvija kot mejni ugotovitveni postopek, saj se išče in ugotavlja že v dokončno ugotovljenem mejnem postopku določena mejna znamenja. Dolžnost in pravica sodelovati v postopku pa se s strani mejaša tu zaključi. Svojo pravico do sodelovanja v postopku je mejaš izčrpal s podpisom mejnega ugotovitvenega postopka, ko se je meja določala. Delitev parcele je stvar lastnika. Pogoji za obnovo postopka po določbi 9. točke 260. člena ZUP zato ni podani.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga napačnega dejanskega stanja in kršitve določb materialnega zakona. Predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. Navaja, da ni sodeloval pri postavitvi meje 7.7.1997. Organ prve stopnje je vodil postopek za ugotovitev meje. Tega ni mogel zaključiti, ker se tožnik ni strinjal. Meja se je spremenila. Ne gre za drugo fazo postopka, temveč za meritorno odločanje v zadevi, saj se je dejansko stanje posestne meje spremenilo. Tudi vabilo se sklicuje na dve upravni dejanji pristojnega upravnega organa. V skladu z vabilom naj bi tožnik sodeloval pri ugotavljanju meje in ne parcelacije. Drži, da je delitev parcele stvar v domeni lastnika. To pa ne velja v primeru, če je posestna meja spremenjena.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Tožnik je predlagal obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 2.6.2000. Pri tem je uveljavljal obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po tej določbi se postopek, ki je končan z dokončno odločbo, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

Odločitve organa prve stopnje o zavrženju tožnikovega predloga (s presojo o verjetni neizkazanosti uveljavljanega obnovitvenega razloga), tožene stranke o zavrnitvi pritožbe (z enako presojo) in sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikove tožbe (s presojo o pravilnosti in zakonitosti navedenih odločitev), temeljijo na istih bistvenih dejanskih okoliščinah: meja med parcelno št. 332/3 in 373 (last tožnika) je bila dokončno urejena z zapisnikom z dne 7.7.1997, tožnik pa je v mejnem ugotovitvenem postopku sodeloval, zato v postopku parcelacije ni stranka. Pri takšni svoji presoji in odločitvi se sodišče prve stopnje sklicuje na listine v spisu. Toda v zapisniku z dne 7.7.1997 ni podpisa tožnika in tudi ni nobene druge navedbe o njegovem sodelovanju. Po presoji pritožbenega sodišča je tako o navedenem odločilnem dejstvu podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini navedene listine in med samo listino, to pa je absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 3. odstavku 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP. Na takšno kršitev mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče je zato na podlagi določbe 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo, da opravi nov postopek.