Appeal dismissed; only compensation for returned properties counts under ZDen Art. 72(2).

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Upoštevati je treba le odškodnino, ki je bila ob podržavljenju dana za nepremičnino, o vračanju katere se odloča.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 25.9.2000, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Upravne enote I.B. z dne 1.6.2000. Z njo je bilo odločeno, da je tožeča stranka dolžna upravičenkama J.G., roj.

18.3.1906 iz I.B. ter V.G., roj. 4.10.1910 iz L. plačati za podržavljeni nepremičnini v k.o. I.B. odškodnino vsaki v tolarski protivrednosti 25.572,9635 DEM v obveznicah SOD v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe (1. točka izreka), ki jih je dolžna izročiti v začasno upravljanje skrbnici za poseben primer V.A. iz L. (2. točka izreka), zahteva A.M.L. in N.H.D. za denacionalizacijo podržavljenega deleža na istem premoženju pa je bila zavrnjena (3. točka izreka).

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da sta nepremičnini, ki sta predmet vračanja v tem postopku (parc. št. 419 in 419/2 k.o. I.B.) postali družbena lastnina z uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (odločba Občinskega Ljudskega odbora, Odseka za finance, Okraj K., z dne 28.11.1959) ter odvzeti iz posesti z odločbo z dne 23.6.1969 (193 m2 parcele 414 in 290 m2 419/2). Odškodnina zanju ter za 290 m2 parcele 419/1, ki se je v korist denacionalizacijskih upravičenk lastninila po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (ZLNDL) je bila določena v višini 12 din/m2, ter je za skupno 1.603 m2 znašala 12.624,00 takratnih din (sporazum sklenjen s skupščino Občine I.B., Oddelkom za gospodarstvo in finance z dne 2.4.1970). Strinja se s stališčem tožene stranke, da se v primerih kot je obravnavani (v postopku denacionalizacije se vračata le dve od skupno treh podržavljenih nepremičnin) ne upošteva celotna odškodnina, ki sta ju denacionalizacijski upravičenki prejeli ob podržavljenju, ampak le odškodnina, ki je bila prejeta za parcele, ki se v obliki odškodnine vračajo po določbah ZDen v tem postopku. Odškodnini, ki sta bili dani za obravnavani nepremičnini ne presegata 30 % vrednosti podržavljenega premoženja, zato je pravilen sklep tožene stranke, da se pri odločanju o denacionalizaciji po določbi 2. odstavka 72. člena ZDen, ne upoštevata.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da so bile vse tri nepremičnine (419, 419/1 in 419/2 k.o. I.B.) odvzete denacionalizacijskim upravičenkam iz posesti z isto odločbo, zato bi bilo treba razmerje odškodnine in vrednosti premoženja po tej odločbi presojati vrednostno enotno. Glede na pravilne ugotovitve o dejanskem obsegu odvzetega premoženja, bi zato znašala odškodnina, ki je po sporazumu z dne 2.4.1970 odpadla na vse tri nepremičnine 32,85 % in bi se po 2. odstavku 72. člena ZDen morala upoštevati. Zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka, stranki z interesom (denacionalizacijski upravičenki J.G. in V.G.) ter državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje o zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Presodilo je vse tožbene ugovore in navedlo, zakaj se tudi po njegovi presoji odškodnina v primeru kot je obravnavani (v postopku denacionalizacije se vračata le dve od skupno treh podržavljenih nepremičnin) upošteva v delu, ki je sorazmeren vrednosti tistega dela podržavljenega premoženja, ki je predmet vračanja v konkretnem denacionalizacijskem postopku. S to presojo se pritožbeno sodišče strinja. Enaki, v pritožbi ponovljeni ugovori tožeče stranke zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.

Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da je pritožba neutemeljena in da niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.