Employer's failure to notify employment agency before signing labor contracts is dismissed as a violation of ZDR Art. 110.1.1.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a first-instance judgment that upheld an administrative decision ordering an employer to notify the employment agency. The employer had hired workers for an exhibition but failed to inform the agency of the need to sign labor contracts before doing so, despite the absence of a specific form. The court ruled that the obligation to notify exists regardless of the form, and the employer's subsequent submission of already-signed contracts did not cure the procedural violation.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 110. člen ZDR; 1. odstavek 15. člen ZID: An employer must notify the employment agency of the need to conclude labor contracts on any suitable manner; failure to do so constitutes a violation regardless of the specific form used or subsequent submission of contracts.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 681/2000-12 z dne 28.11.2001.
[JEDRO]
Obveznost obveščanja o potrebi po sklenitvi pogodbe o delu izhaja iz določbe 1. odstavka 110. člena ZDR, po kateri mora delodajalec obvestiti zavod za zaposlovanje na kakršenkoli primeren način.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 20.3.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Enota C. z dne 10.11.1999. Z njo je upravni organ prve stopnje naložil tožeči stranki, da mora takoj po prejemu odločbe in sprotno spoštovati določila 1. odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93, 2/94, ZDR) in pred sklenitvijo pogodbe o delu Zavod za zaposlovanje (zavod) obvestiti o potrebi po sklenitvi le-teh. Hkrati ji je naložil, da mora o odpravi pomanjkljivosti pisno obvestiti Inšpektorat RS za delo, Enota C.
Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke, ki je svojo odločitev oprla na določbo 1. odstavka 15. člena Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97 in 36/2000, ZID) in določbo 1. odstavka 110. člena ZDR. Povzema ugotovitve tožene stranke, da je tožeča stranka v času Mednarodnega obrtnega sejma v C. zaposlovala delavce na podlagi sklenjenih pogodb o delu, ni pa predhodno obvestila zavoda o potrebi po sklenitvi pogodb o delu. Pritrjuje tudi ugotovitvi tožene stranke, da določba 9. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti res ne predpisuje oblike obveščanja. Presodilo pa je, da na neizpolnitev obveznosti ne vpliva dejstvo, da obrazec za prijavo prostega delovnega mesta v času sklenitve spornih pogodb še ni bil predpisan, saj bi morala tožeča stranka obvestiti zavod o potrebi po sklenitvi pogodb na kakršen koli drug primeren način. Kot neizkazane je zavrnilo tožbene navedbe, da se je o načinu obveščanja pozanimala pri zavodu in na podlagi danega navodila poslala že sklenjene pogodbe.
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno presodilo, da iz upravnih spisov ni razvidno, da se je pri zavodu pozanimala o načinu obveščanja. Navedeno dejstvo izhaja iz upravnih spisov, iz ugovora zoper plačilni nalog z dne 16.10.1999 in zapisnika o zaslišanju obdolženca z dne 15.3.2000. Ponovno navaja, da je v skladu z navodilom svojo obveznost glede obveščanja izpolnila tako, da je zavodu poslala že sklenjene pogodbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.
Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.
Pritožba ni utemeljena.
V zadevi gre za ukrep inšpektorja za delo na podlagi 1. odstavka 15. člena ZID, po katerem ima inšpektor, po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu, pravico in dolžnost z odločbo delodajalcu odrediti, da z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma z aktom, v roku, ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Iz upravnih spisov izhaja, čemur tožeča stranka niti ne nasprotuje, da je v času Mednarodnega obrtnega sejma v C. zaposlovala delavce na podlagi sklenjenih pogodb o delu, in da ni predhodno obvestila zavoda o potrebi po sklenitvi pogodb o delu. Obveznost obveščanja izhaja iz določbe 1. odstavka 110. člena ZDR, po kateri mora delodajalec obvestiti zavod o potrebi po sklenitvi pogodbe o delu. Ker tožeča stranka ni ravnala v skladu z navedeno določbo ZDR je tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.
Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati. Za odločitev v tem postopku je pomembno samo, da tožeča stranka ni obvestila zavoda o potrebi po sklenitvi pogodb o delu. Zato razlogi, zakaj tožeča stranka ni izpolnila te obveznosti, na pravilnost in zakonitost odločbe ne morejo vplivati, prav tako ne dejstvo, da je zavodu naknadno poslala že sklenjene pogodbe.
Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da na neizpolnitev obveznosti ne more vplivati dejstvo odsotnosti obrazcev za prijavo. Tožeča stranka bi morala ravnati v skladu z določbo 1. odstavka 110. člena ZDR in obvestiti zavod o potrebi po sklenitvi pogodb o delu na kakršen koli način.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.