Appeal dismissed; new facts regarding unreported interest income justify administrative procedure renewal under ZUP. New facts regarding unreported interest income justify administrative procedure renewal under ZUP.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the taxpayer's appeal against the first-instance court's decision to renew the tax assessment procedure. The taxpayer argued that interest income from a company was never actually received and thus should not be taxed, while the tax authority relied on documentary evidence showing the interest was calculated and paid. The court held that the existence of the interest income and its omission from the tax declaration constituted new facts sufficiently probable to warrant a different tax assessment outcome, satisfying the statutory conditions for procedure renewal.
Legislator headnote
AI generated1. točka 249. člen ZUP/86; 256. člen ZUP/86: Renewal of administrative procedure is permitted when new facts are discovered that are likely to result in a different decision, regardless of whether the taxpayer actually received the funds in question.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
[JEDRO]
Razlog za obnovo postopka po 1. točki 249. člena ZUP/86 je podan, če se izve za novo dejstvo, ki je verjetno izkazano, da so bile tožniku obračunane obresti za njegov vložek v družbo, pa tega zneska v prejšnjem postopku ni prijavil v napovedi za odmero dohodnine.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur. l. RS, št. 50/97) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28.9.1998, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Davčnega urada M., Izpostava S.B. z dne 18.2.1998. S tem sklepom je prvostopni organ po uradni dolžnosti odločil, da se za tožnika obnovi postopek odmere dohodnine za leto 1994, 1995 in 1996, ker je bilo ob inšpekcijskem pregledu poslovanja družbe Z. d.o.o. M., ugotovljeno, da je tožnik od te družbe prejel obresti za vloge v letih 1993, 1994, 1995 in 1996, iz tožnikovih davčnih napovedi pa je bilo ugotovljeno, da jih ni vključil v davčno napoved za dohodnino.
Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke. Presodilo je, da so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za dovolitev obnove postopka po 1. točki 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Tožena stranka je pravilno presodila, da so okoliščine, na katere organ opira svojo odločitev glede obnove postopka, verjetno izkazane, torej takšne, da bi lahko pripeljale do drugačne odločitve (256. člen ZUP/86). Zavrnilo pa je tožnikove tožbene ugovore, ki so se nanašali na okoliščine, ki bodo predmet obravnave v obnovljenem postopku.
Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačno uporabljenega materialnega prava, pa tudi zaradi kršitev določb postopka. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da teh obresti ni prejel in da je bilo za poslovanje družbe Z. izdano soglasje državnih institucij, ki so to družbo nadzirale. Meni, da bi bilo treba predhodno ugotoviti, ali mu je bil znesek obresti dejansko nakazan. Ne razume, zakaj bi moral plačati dohodnino iz denarja, ki ga sploh ni prejel. Zato predlaga, da sodišče razveljavi odločbo o obnovi postopka odmere dohodnine.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje.
V obravnavanem primeru je sporno, ali so izpolnjeni pogoji za dovolitev obnove upravnega postopka po 1. točki 249. člena ZUP, ali je verjetno izkazana okoliščina in ali bi lahko ta okoliščina pripeljala do drugačne odločbe glede tožnikove dohodnine za leto 1994, 1995 in 1996.
Tudi po presoji sodišča je razlog za obnovo postopka po 1. točki 249. člena ZUP/86 izkazan. To je izvenbilančna dokumentacija družbe Z., ki jo je ob inšpekcijskem pregledu ugotovil pristojni davčni inšpektor in jo popisal v svojem zapisniku. Iz te dokumentacije je razvidno, da je družba Z. tožniku obračunala in plačala obresti za njegove vložke v letih 1994, 1995 in 1996. Ugotovljeno pa je tudi, da tožnik teh zneskov ni prikazal v svoji dohodninski napovedi za navedena obdobja, kar ni sporno. Glede na te dve okoliščini je tudi po presoji vrhovnega sodišča verjetno izkazano, da bi bila odmera o dohodnini za leto 1994, 1995 in 1996 za tožnika drugačna, če bi te obresti v svoji davčni napovedi prikazal. Že to pa je glede na določbo 256. člena ZUP/86 dovolj, da se lahko dovoli obnova postopka. Ali bo v obnovljenem postopku odločba o dohodnini za leto 1994, 1995 ali 1996 drugačna ali pa bo potrjena prejšnja odločba, ni stvar postopka dovolitve obnove, temveč stvar odločitve v obnovljenem postopku. V obnovljenem postopku bo tožnik lahko uveljavljal tudi vse ugovore in navajal dokaze, ki so relevantni za odločanje v obnovljenem postopku, niso pa relevantni za odločitev v postopku dovolitve obnove. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo tožnikove ugovore, ker se ne nanašajo na vprašanja dovolitve obnove postopka, temveč na vprašanja odločanja v obnovljenem postopku.
Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.