Customs debt collection via payment agency upheld as administrative enforcement under specific ZUP and CZ provisions.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 545/98-8 z dne 23.9.1999.

[JEDRO]

Prisilna izvršba carinskih denarnih obveznosti preko Agencije za plačilni promet ter s tem izterjava carinskega denarnega dolga po upravni poti je imela pravno podlago v času odločanja v upravnem postopku v določbi 2. odstavka 275. člena ZUP/86 in 155. člena CZ ter 43. člena Zakona o Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje.

[OBRAZLOŽITEV]

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, ZUS)

zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 9.3.1998. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Carinarnice C. z dne 29.7.1996, s katerim je organ prve stopnje po uradni dolžnosti dovolil Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnica L., izvršitev denarne obveznosti z zamudnimi obrestmi iz naslova uvoznih dajatev v višini 2.097.534,00 SIT, obračunanih po odločbi Carinarnice C. z dne 12.4.1996, ki je postala izvršljiva 9.6.1996.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da Carinski zakon (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95, CZ) v 155. členu določa, da izterja carinski organ carinski dolg, če ga tožnik ne plača v predpisanem roku, prisilno v skladu z veljavnimi predpisi. Izvršilni naslov pri izvršbi oziroma pri prisilni izterjavi je izvršljiva odločba carinarnice. Določba 275. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) določa, da se izvršba odločbe opravi po upravni poti (upravna izvršba), v primerih, ki so določeni s tem zakonom, pa po sodni poti (sodna izvršba). 2. odstavek istega člena določa, da opravljajo upravno izvršbo upravni organi po določbah tega oziroma posebnega zakona. To pomeni, da se po upravni poti opravi izvršba za izpolnitev denarnih obveznosti oziroma prisilna izterjava denarnih terjatev samo, če tako določa poseben zakon. Poseben zakon, ki določa prisilno izvršitev neplačane carinske obveznosti, je v obravnavanem primeru 155. člen CZ. Tožena stranka je zato ravnala pravilno, ko je izvršbo denarne obveznosti, katero je bila tožeča stranka dolžna plačati, kar v obravnavani zadevi niti ni sporno, opravila po upravni poti. Ugovor tožeče stranke, da je tožena stranka kršila določbe 274. in 275. člena ZUP/86 je tako neutemeljen, saj je prav v 275. členu ZUP/86 v povezavi s 155. členom CZ, pravna podlaga za upravno izvršbo.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je zmotno stališče sodišča, da 155. člen CZ določa, da se izvršba za plačilo carinskega dolga opravi po upravni poti. Ali bo izvršitev odločbe carinarnice opravljena po upravni ali po sodni poti je odvisno od tega, za kakšno vrsto obveznosti v konkretni zadevi gre. Če gre za denarno obveznost, se izvršba opravi po sodni poti, če gre za nedenarno obveznost pa po upravni poti. Tako določa 276. člen ZUP in je ta določba skladna tudi z določbo 21/2 člena ZIP, ki je veljal v času izdaje sklepa carinarnice. Zato so določbe ZUP v izpodbijani sodbi zmotno uporabljene. Določbi 275. člen ZUP in 155. člen CZ, na kateri se sklicuje izpodbijana sodba, nimata med sabo nobene zveze in ju je sodišče zmotno uporabilo. Določba 155. člena CZ nakazuje na uporabo 276. člena ZUP, po katerem vrsta obveznosti določa, po kateri poti se opravi izvršba. Ker gre v konkretnem primeru za izvršitev denarne obveznosti, se izvršba opravi po sodni poti in ne po upravni poti, kot je to zmotno odločilo sodišče prve stopnje. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da odločbo tožene stranke odpravi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretni zadevi je sporno, ali je v času izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe carinskega upravnega organa obstajala pravna podlaga za prisilno izvršbo carinskih denarnih obveznosti po sodni ali po upravni poti. Pritožbeno sodišče se strinja z mnenjem sodišča prve stopnje, da je za izterjavo carinskih denarnih obveznosti preko Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, torej po upravni poti, bila podana pravna podlaga v določbah 2. odstavka 275. člena ZUP/86 in 155. čl. CZ.

Poleg navedenih zakonskih določb, je bila veljavna pravna podlaga za izdajo spornega sklepa o dovolitvi izvršbe oziroma za prisilno izvršbo carinskih denarnih dajatev preko Agencije za plačilni promet ter s tem za izterjavo carinskega denarnega dolga po upravni poti tudi določba 43. člena Zakona o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 48/94, 18/95 in 58/95). Ta je sicer na podlagi 231. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96)

prenehala veljati z 31.12.1998 (Uradni list RS, št. 87/97), vendar je v času, ko je bil izdan sklep carinskega upravnega organa prve stopnje z dne 26.7.1996 in v času izdaje odločbe tožene stranke z dne 9.3.1998, še veljala. Navedeni člen je določal, da Agencija izvršuje izvršljive odločbe oziroma izvršljive naloge organov, ki so po zakonu pooblaščeni izdajati take odločbe in naloge. Zato je bil po presoji pritožbenega sodišča v konkretni zadevi materialni zakon pravilno uporabljen in so pritožbeni ugovori neutemeljeni.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi 73. člena ZUS, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.