Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 6/2003 ECLI:SI:VSRS:2004:I.UP.6.2003 AI generated

Appeal dismissed; administrative act served only to counsel counts as service to client for statute of limitations.

Case Number Sklep I Up 6/2003
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal against a first-instance decision that rejected a lawsuit as time-barred. The plaintiff argued the administrative decision was served on October 25, 2001, granting them a new deadline, while the court found it was served to their lawyers on October 23, 2001. The court ruled that when a party is represented by counsel, service is legally deemed to occur only upon delivery to the representative, rendering the plaintiff's claim untimely.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu 2. točka 1. odstavek 34. člen; 1. odstavek 26. člen: When a party is represented by a lawyer or authorized agent, the administrative act is deemed served to the party only upon service to the representative.

Keywords

AI generated
administrative law service of process statute of limitations legal representation supreme court procedural deadline counsel service

Cited Legislation

AI generated
2. točka 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu
1. odstavka 26. člena Zakona o upravnem sporu
73. člen Zakona o upravnem sporu
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1904/2001-10 z dne 16.8.2002.

[JEDRO]

Kadar stranko v postopku zastopa pooblaščenec, se vsi spisi vročajo pooblaščencu, in se kot datum vročitve šteje dan vročitve pooblaščencu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče kot prepozno zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 17.7.2001, in sicer na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00). Ugotovilo je, da je bila izpodbijana odločba tožene stranke tožeči stranki po njenih tedanjih odvetnikih vročena 23.10.2001 in da je tožeča stranka tožbo vložila 23.11.2001, torej enaintrideseti dan od vročitve odločbe tožene stranke.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da odločbe ni prejela 23.10. temveč 25.10.2001, kar je na kopiji prejete odločbe lastnoročno napisala direktorica tožeče stranke. Torej je rok za vložitev tožbe iztekel 24.11.2001, kar pomeni, da je tožba, vložena 23.11.2001, pravočasna in da je zato izpodbijani sklep nezakonit. Zato Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita. Zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge.

Po 1. odstavku 26. člena ZUS je treba tožbo vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta. V času izdaje odločbe tožene stranke sta tožečo stranko zastopala odvetnika T.H. in P.C., L., katerima je bila odločba tožene stranke po podatkih upravnega spisa tudi vročena, in to 23.10.2001. Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi tožeča stranka pred izdajo in vročitvijo izpodbijane odločbe pooblastilo odvetnikoma preklicala. Torej je bila vročitev opravljena pravilno in zakonito, saj se v primeru, kadar ima stranka zastopnika oziroma pooblaščenca, upravni akt vroča le zastopniku oziroma pooblaščencu, ne pa tudi stranki. Zato tudi ni pomembno, kdaj je direktorica tožeče stranke pridobila izpodbijano odločbo tožene stranke, temveč je pomemben datum, ko je bila ta odločba vročena odvetnikoma tožeče stranke, to pa je bilo 23.10.2001. Glede na to, je torej tridesetdnevni rok za vložitev tožbe potekel v četrtek 22.11.2001. Tožeča stranka pa je po novi zastopnici odvetnici N.P. tožbo vložila priporočeno po pošti 23.11.2001, torej po preteku tridesetdnevnega roka. Glede na to je prvostopno sodišče po presoji pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko je prepozno tožbo zavrglo na podlagi 2. točke 1. odstavka 34.

člena ZUS.

Ker je torej pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba neutemeljena, sklep prvostopnega sodišča pa pravilen in zakonit, je pritožbo zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS.