Supreme Court allows appeal, ruling Administrative Court has jurisdiction over director appointment disputes in public funds.

Pritožbi se ugodi in se sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 623/2003-49 z dne 15.4.2004 spremeni tako, da se glasi:

"Upravno sodišče Republike Slovenije je stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi".

[JEDRO]

O sporu o imenovanju direktorja javnega sklada je pristojno odločati Upravno sodišče RS.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi (1. točka izreka sklepa) in da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi v reševanju Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani (2. točka izreka sklepa). V obrazložitvi sklepa upravno sodišče navaja, da tožeča stranka s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke, ki je odločila, da se kandidat za imenovanje direktorja sklada B.A.M., ne izbere za direktorja sklada za mandatno obdobje od 1.1.2003 do 1.1.2007. V razlogih svoje odločbe je tožena stranka navedla, da se je na razpis pravočasno prijavilo 8 kandidatov, na razgovor je povabila dva kandidata in po opravljenem razgovoru in po preverjanju izpolnjevanja pogojev za imenovanje na delovno mesto direktorja, je kot najprimernejšega kandidata izbrala S.J.

Upravno sodišče navaja, da je o zadevi že odločalo, vendar pa je njegov sklep (U 623/2003-23 z dne 22.4.2003) vrhovno sodišče razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču, da opravi nov postopek, v katerem naj najprej pozove tožečo stranko na dopolnitev tožbe tako, da bo jasno, kateri akt izpodbija. Po dopolnitvi tožbe je jasno, da tožeča stranka izpodbija akt o izbiri S.J. za direktorja F. sklada Republike Slovenije.

Po presoji upravnega sodišča pa izpodbijani akt ni akt iz 2. odstavka 3. člena ZUS, saj ne gre za akt o izvolitvah, imenovanjih, napredovanjih in razrešitvah funkcionarjev ter nosilcev javnih služb, če zakon tako določa, pa tudi akt o imenovanjih, napredovanjih in razrešitvah delavcev v državnih organih, organih lokalnih skupnosti in javnih zavodih. Prav tako ne gre za akt, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika in ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (3. odstavek 1. člena ZUS). Po mnenju upravnega sodišča je spor, začet s tožbo v tej zadevi, spor, za katerega je pristojno delovno sodišče in se je zato izreklo za stvarno nepristojno ter bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Republika Slovenija je z Zakonom o filmskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/94 - ZFS) ustanovila F. sklad Republike Slovenije kot javni sklad z namenom, da nanj prenese izvajanje nacionalnega kulturnega programa v delu, ki pokriva filmsko proizvodnjo in reproduktivno kinematografijo ter izvajanje filmskih festivalov in podeljevanje nagrad za področje kinematografije. Iz Sklepa o ustanovitvi F. sklada Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 96/00, 111/00, 66/01, 84/01 in 85/01), izdanega na podlagi ZFS, je razvidno, da ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Vlada Republike Slovenije.

V Zakonu o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00 - ZJS) je v 1. odstavku 20. člena določeno, da člane uprave javnega sklada imenuje in razrešuje ustanovitelj na podlagi javnega natečaja ter pod pogoji, na način in po postopku, določenimi z zakonom in ustanovitvenim aktom. V 55. členu ZJS pa je določena izjema, ki določa, da v javni ustanovi, ki ima upravo, člane uprave, ne glede na določbo 1.

odstavka 20. člena tega zakona, imenuje in razrešuje nadzorni svet. Iz citiranih zakonskih določil torej izhaja, da je nadzorni svet filmskega sklada pristojen za imenovanje in razreševanje članov uprave. Sklep o ustanovitvi Filmskega sklada Republike Slovenije v 11. členu določa, da ima uprava sklada enega člana (v nadaljevanju direktor), ki ga imenuje in razrešuje nadzorni svet sklada na podlagi javnega razpisa. To določilo je bilo uveljavljeno s spremembo, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 85/02.

V Zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94, ki je še veljal v času javnega razpisa), je med drugim določeno, da država in lokalne skupnosti lahko za izvajanje nacionalnega kulturnega programa ustanovijo javne sklade, na katere se prenese financiranje kulturnih programov oziroma projektov iz državnega proračuna na področju, za katerega je sklad ustanovljen. Javni sklad posluje po predpisih, ki veljajo za javne zavode, če ni z zakonom drugače določeno (23. člen). Na uporabo določil v zvezi z javnimi zavodi pa napotuje tudi ZFS, ki v 22. členu določa, da sklad posluje po predpisih, ki veljajo za javne zavode, do sprejetja zakona, ki bo urejal javne sklade na področju kulture. V Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 - ZZ) pa je glede pristojnosti v 36. členu določeno, da se zahteva za sodno varstvo v postopku imenovanj vloži pri sodišču, pristojnem za upravne spore, če imenuje direktorja organ republike, občine ali mesta. V drugih primerih pa se zahteva za sodno varstvo vloži pri sodišču, pristojnem za delovne spore. Na pristojnost sodišča za delovne spore kaže tudi okoliščina, da direktor sklene pogodbo o zaposlitvi ter da za zaposlene veljajo predpisi, ki urejajo položaj zaposlenih v javnih zavodih.

V pritožbi tožeča stranka navaja, da bi upravno sodišče o pristojnosti lahko odločilo že na samem začetku, tako pa z zavlačevanjem omogoča izbranemu kandidatu, da bo svoj mandat izpeljal do konca. Sodišče pa ni ugotovilo ali kandidat resnično ustreza pogojem iz razpisa. Kot neizbranemu kandidatu, ki pa izpolnjuje pogoje razpisa, se mu je tako zgodila moralna in materialna krivica.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena zaradi naslednjih razlogov:

Pravilna je sicer ugotovitev, da je s tožbo izpodbijani akt o imenovanju direktorja F. sklada Republike Slovenije kot člana uprave izdal v skladu s 55. členom ZJS in 11. členom Sklepa o ustanovitvi F. sklada Republike Slovenije nadzorni svet kot pristojni organ za imenovanje člana uprave. Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev, da v tem primeru, ko člana uprave ne imenuje ustanovitelj, temveč nadzorni svet, in da noben zakon ne določa, da je zoper akt o imenovanju direktorja F. sklada Republike Slovenije možno sodno varstvo v upravnem sporu. Vendar pa na tej podlagi še ni mogoče sklepati na pristojnost delovnega sodišča. Na pristojnost delovnega sodišča tudi ni mogoče sklepati na podlagi določbe 7. člena novele Sklepa o ustanovitvi Filmskega sklada Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 85/02 z dne 4.10.2002), ki med drugim določa, da na podlagi sklepa o imenovanju direktorja sklene pogodbo o zaposlitvi z direktorjem predsednik nadzornega sveta.

S pogodbo o zaposlitvi se res sklene delovno razmerje, vendar z že izbranim kandidatom. V tem primeru pa je sporno že imenovanje (izbira) direktorja. Ker direktorja F. sklada Republike Slovenije ne imenuje ustanovitelj (vlada) in ker noben zakon ne določa, da je zoper akt o imenovanju direktorja F. sklada Republike Slovenije zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, ne gre za akt iz 2.

odstavka 3. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). Ker pa zoper tak akt ni nikjer sodnega varstva je podano subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu (2. odstavek 157. člena Ustave Republike Slovenije oziroma 3. odstavek 1. člena ZUS.

Zaradi zmotne uporabe določb materialnega prava je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 16. členom ZUS izpodbijani sklep spremenilo tako, da je o sporu o imenovanju direktorja F. sklada Republike Slovenije pristojno odločati Upravno sodišče Republike Slovenije.