Civil damages claim for mental suffering over unrecognized hiking route dismissed as non-administrative dispute.

Za odločanje o sporu v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Spor, ki se nanaša na plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin, ni upravni spor.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je s tožbo, ki jo je vložila na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, zahtevala, da ji tožena stranka po ponovni oceni dokazil o prehojeni planinski transverzali v skladu s pravilnikom dodeli častni znak in v dnevnik vpiše kot datum prehojene poti 6.5.2002 ter dodeli številko ob številki ..., ki je bila dodeljena G.V.; zaradi duševnih bolečin, ki jih je utrpela zaradi nepriznanja prehojene poti pa plača odškodnino v znesku 50.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila ter ji povrne stroške postopka z zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom z dne 30.8.2002 izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljani. Menilo je, da v obravnavani zadevi ne gre za individualni delovni spor, za katerega bi bilo glede na 4. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94) pristojno odločati.

Upravno sodišče z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je na podlagi 1. odstavka 24. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)

sprožilo spor o pristojnosti. Menilo je, da ne gre za spor iz 1.

člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000 ZUS), ampak gre za spor iz premoženjskih razmerij, torej za spor iz civilnega razmerja. Za sojenje in odločanje o civilnih zadevah pa so pristojna sodišča splošne pristojnosti.

Predlog Upravnega sodišča Republike Slovenije je utemeljen.

V upravnem sporu odloča upravno sodišče o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti ali druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil (2.

odstavek 1. člena ZUS) ter o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (3. odstavek 1.

člena ZUS). Na področju premoženjskih razmerij so predmet upravnega spora akti o urejanju medsebojnih premoženjskih in drugih razmerij med državo in lokalnimi skupnostmi, med lokalnimi skupnostmi ter spori med njimi in nosilci javnih pooblastil, če zakon tako določa ali če ni z ustavo ali zakonom določeno drugo sodno varstvo. Vendar v obravnavanem primeru, ko tožeča stranka s tožbo zahteva odškodnino v višini 50.000,00 SIT zaradi duševnih bolečin, ki so ji nastale zaradi nepriznanja prehojene slovenske planinske transverzale, ne gre za spor take vrste, ampak gre za spor iz premoženjskih razmerij (1. člen ZPP), torej za spor iz civilnega razmerja. Odločanje o civilnopravnih razmerjih pa je v pristojnosti sodišča s splošno pristojnostjo. Po določbi 2. odstavka 99. člena in 2. odstavka 101. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 in dalje) so namreč sodišča splošne pristojnosti pristojna za sojenje in odločanje na prvi stopnji v civilnih zadevah, med drugim tudi o pravdnih zadevah v skladu z ZPP. Po določbah ZPP, s katerimi se ureja pristojnost sodišč, pa so okrajna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 2.000.000,00 SIT (30. člen ZPP). Glede dela zahtevka, ki se nanaša na opravo dejanj (dodelitev priznanja ter vpisa datuma prehojene poti ob številki, ki je bila dodeljena G.V.) pa bo moralo pristojno sodišče presoditi, ali sploh spada v sodno pristojnost.

Skladno z navedenimi razlogi je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 2. odstavka 10. člena ZUS odločilo o kompetenčnem sporu tako, da je v tej zadevi v skladu s 1. točko 2. odstavka 101. člena Zakona o sodiščih in 30. člena ZPP pristojno odločati Okrajno sodišče v Ljubljani.