Appeal court reversed first instance ruling, holding enforcement costs dispute not about execution legality but cost recovery.

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 525/98-6 z dne 3.2.2000, se spremeni tako, da se tožba zavrne.

[JEDRO]

Izvršba (rušenje objekta, zgrajenega brez ustreznega upravnega dovoljenja) se obnovi na podlagi izvršljive (dokončne) odločbe inšpektorja, pristojnega za urbanizem. Zoper sklep o stroških opravljene izvršbe je mogoče začeti poseben upravni spor.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi tožnikov proti odločbi tožene stranke z dne 2.2.1998, navedeno odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z odpravljeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enota L. z dne 21.3.1997, s katero je bilo odločeno, da je bila upravna izvršba po izvršljivi odločbi z dne 20.4.1995, opravljena dne 3. in 4. 10.1995 ter da so v zvezi z izvršbo nastali stroški v višini 362.619,00 SIT (1. točka); da sta tožnika dolžna v roku 8 dni plačati navedeni znesek (2. točka); da morata tožnika dokazilo o plačilu predložiti organu prve stopnje (3.točka) in da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (4.točka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je v obravnavanem primeru sporna upravna izvršba odločbe prvostopnega upravnega organa z dne 20.4.1995. Po mnenju sodišča prve stopnje prvostopni upravni organ v postopku izvršbe ni upošteval določil 278. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), in sicer v delu, ki določa, da izda organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe. Zato upravne izvršbe ni mogoče opraviti brez predhodno izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe, zoper katerega je dopustna pritožba. Ker je bila v obravnavani zadevi opravljena upravna izvršba brez izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe, torej brez pravne podlage, je po mnenju sodišča prve stopnje tudi sklep o stroških izvršbe nezakonit, zaradi česar je sodišče odločbo tožene stranke odpravilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS).

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni. Meni, da je skladno z določbo 3. člena ZUP/86 v obravnavanem primeru treba uporabiti določbo 5. odstavka 76. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), na podlagi katerega se upravna izvršba odločbe, izdane v zadevah urbanistične inšpekcije, opravi na podlagi izvršljive odločbe. Zato se v zadevah urbanistične inšpekcije način izvršbe odločbe ne določi s sklepom o dovolitvi izvršbe, sama izvršba pa se opravi na podlagi izvršljive odločbe urbanističnega inšpektorja in ne na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe. V nasprotnem primeru bi bilo kršeno temeljno načelo subsidiarne uporabe ZUP. Sklicuje se tudi na sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (sodba VI Ips 7/95).

Tožnika na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Čeprav sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je v tem upravnem sporu sporna zakonitost izvedene upravne izvršbe odločbe prvostopnega upravnega organa z dne 20.4.1995, tožena stranka pa v pritožbi nasprotno utemeljuje pravilnost opravljene izvršbe, pa po presoji pritožbenega sodišča predmet tega upravnega spora ni zakonitost upravne izvršbe, pač pa so sporni stroški opravljene izvršbe. Ta je bila opravljena dne 3.10.1995 in 4.10.1995 na podlagi izvršljive odločbe prvostopnega organa z dne 20.4.1995, ki je bila delno spremenjena z odločbo tožene stranke z dne 17.2.1997, zoper katero pa tožnik ni začel upravnega spora. V zvezi z opravljeno izvršbo so nastali stroški v znesku 362.619,00 SIT, ki jih je odmeril prvostopni organ s sklepom z dne 21.3.1997, tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep o stroških izvršbe pa je tožena stranka zavrnila z odločbo z dne 2.2.1998, ki pa je predmet tega upravnega spora.

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami tožene stranke. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča se na podlagi 5. odstavka 76. člena ZUN v odločbi iz 2. odstavka tega člena, torej v odločbi urbanističnega inšpektorja iz 73. člena ZUN, določi tudi način izvršitve upravne izvršbe, upravna izvršba pa se opravi na podlagi izvršljive (inšpektorjeve) odločbe brez posebnega sklepa o dovolitvi izvršbe. Izvršljivost te odločbe pa se lahko ugotovi s potrdilom na sami odločbi, ki jo je treba izvršiti. Za navedeno pravno stališče obstoji pravna podlaga v določbah Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93), sprejeto pa je tudi v sodni praksi (tudi v odločbi, ki jo navaja tožena stranka).

V obravnavanem primeru je bil zato pravilno že v inšpektorjevi odločbi določen način izvršbe z nadomestno izvršbo, ki jo je opravilo pooblaščeno podjetje na stroške tožnikov, ker tega nista storila prostovoljno v danem jima roku. V inšpektorjevi odločbi sta bila tožnika tudi opozorjena, da bosta nosila stroške izvršbe, če ne bosta odstranila brez dovoljenj zgrajene barake sama. Ti stroški so sedaj predmet tega upravnega spora, čeprav jima tožnika izrecno niti ne ugovarjata. Ob navedenem pravnem stališču je po presoji pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita, hkrati pa je bil tudi postopek pred njeno izdajo pravilen. Zato bi moralo sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča tožbo tožnikov zavrniti, in sicer na podlagi določbe 59. člena ZUS.

Ker je uporabilo določbe ZUN na navedeni način, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je ob dejstvu, da tožnika višini stroškov izvršbe nista ugovarjala, v skladu z določbo 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke, izpodbijano sodbo pa spremenilo tako, da je tožbo zavrnilo.