Appeal dismissed because plaintiff failed to state the disputed property's value in the initial lawsuit.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's appeal against a second-instance decision ordering the defendant to vacate an apartment. The plaintiff argued for a review based on a legal error, but the court found the appeal inadmissible because the plaintiff did not specify the value of the disputed property in the original complaint. Since the Civil Procedure Act requires a stated value exceeding specific thresholds for property disputes to permit an appeal, the court ruled that the plaintiff forfeited their right to review.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 382.čl. ZPP; 2. odst. 186.čl. in 2. odst. 40.čl. ZPP: In property disputes, the right to appeal is conditional upon the plaintiff stating the value of the disputed subject matter in the complaint; failure to do so renders the appeal inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Tožeča stranka si lahko zagotovi pravico do revizije samo z navedbo ustrezne vrednosti spornega predmeta v tožbi. Če to opusti, revizije ni.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec izprazniti stanovanje št. 4 v drugem nadstropju hiše in se v 60 dneh iz stanovanja izseliti.
Sodišče druge stopnje je ob reševanju toženčeve pritožbe po uradni dolžnosti razveljavilo sodbo prve stopnje in tožbo zavrglo.
Proti sklepu druge stopnje vlaga tožnica revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče sklep druge stopnje spremeni in potrdi sodbo prve stopnje.
Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je dovoljeno samo, kadar so izpolnjene z zakonom določene predpostavke. Ko gre za premoženjskopravni spor, v katerem se tožbeni zahtevek nanaša na izročitev stvari ali na izvršitev kakšne druge dajatve, je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 80.000.00 Sit, oziroma po 1.čl. zakona o spremembah zakona o pravdnem postopku, ki je veljal v času, ko se je začel ta postopek (Ur.l. SFRJ št.20/90 z dne 13.4.1990), v zvezi z drugim odst. 382.čl. ZPP, 8.000.00 Sit. Za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta, od katere je odvisna pravica do revizije, pa je odločilna vrednost, ki jo tožeča stranka navede v tožbi ( 2. odst. 186.čl. in 2. odst. 40.čl. ZPP). Tožeča stranka si torej lahko zagotovi pravico do revizije samo z navedbo ustrezne vrednosti spornega predmeta v tožbi. Če to opusti in če sodišče ne izvede postopka po 3. odst. 40.čl. ZPP, revizije ni. Vse to velja tudi za revizijo zoper sklep (2. odst. 400.čl. ZPP), razen v primerih iz 3. odst. 400.čl. ZPP, ki pa v tej zadevi ne pridejo v poštev.
Stanovanjski zakon (Ur.l. RS št. 18/91) ne pozna več stanovanjske pravice, ki jo je opredeljeval prejšnji zakon o stanovanjskih razmerjih. Spori o razmerjih, ki jih ureja stanovanjski zakon, so premoženjskopravni spori, za katere velja glede pravice do revizije določba 2. odst. 382.čl. ZPP.
V tej zadevi tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta. Ker ne gre za denarni zahtevek in ker vrednost spornega predmeta ni določena tako, kot to določa 2. odst. 186.čl. oz. 2. in 3. odst. 40.čl. ZPP, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po 2. odst. 382.čl. ZPP. Zato revizija v tej zadevi ni dovoljena in jo je revizjsko sodišče zavrglo (392.čl. ZPP).