Appeal dismissed; Supreme Court upheld lower court's non-pecuniary damages assessment under Slovenian law.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Vsa revizijsko nanizana in pravno relevantna dejstva, neizpodbojno ugotovljena v sodbah sodišč prve in druge stopnje, so tudi po oceni revizijskega sodišča ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik se je 6.6.2001 telesno poškodoval v prometni nesreči, ki jo je povzročil zavarovanec tožene zavarovalnice. Utrpel je lažji zvin vratu in zlom čolnička desnega zapestja, zaradi česar mu je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 4.000.000 SIT (2.000.000 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 300.000 SIT za strah, 100.000 za duševne bolečine zaradi skaženosti in 1.600.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbi stranskega intervenienta je sodišče druge stopnje delno ugodilo in odškodnino za nepremoženjsko škodo zmanjšalo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem za 1.000.000 SIT, iz naslova strahu za 100.000 SIT ter iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti za 200.000 SIT in tako tožniku prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 2.700.000 SIT (sedaj 11.266,90 EUR) ter ustrezno spremenilo odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Revizijo je tožeča stranka vložila iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Za sleherno od ugotovljenih oblik nepremoženjske škode bi mu morala biti po njegovem mnenju priznana odškodnina v višini posamično terjanih zneskov, ki v celoti ustrezajo teži poškodbe in ugotovljenim posledicam. Sicer pa tožnik v reviziji ponovno niza ločeno po posamičnih oblikah nepremoženjske škode vse tiste okoliščine, ki ga po njegovem mnenju upravičujejo do odškodnin zanje v višini posamično terjanih zneskih in ki jih sodišče druge stopnje ni v zadostni meri upoštevalo. Predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje ter vrnitev zadeve v nov postopek pred sodišče prve stopnje (ki naj tožbenemu zahtevku v celoti ugodi) ter pridržanje odločanja o pritožbenih in revizijskih stroških.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3; Ur. l. RS št. 73/07) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Ker tožnik zoper sodbo sodišča prve stopnje ni vložil pritožbe, je revizija v skladu z določbo 372. člena dovoljena le zoper tisti del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, s katero je le-to višino tožniku prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo znižalo.

Uveljavljan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu tožniku pripadajočih denarnih odškodnin za posamične izmed oblik nepremoženjske škode slednji utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi ga po njegovem mnenju upravičevale do odškodnin zanje v celotnih terjanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen čim se izkaže, da so bila vsa tista revizijsko nanizana in pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), tudi po oceni revizijskega sodišča ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tudi tako, da odmera odškodnin ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Da je bilo to načelo ob odmeri odškodnine tožniku pravilno upoštevano, pokaže njena primerjava s prisojenimi odškodninami v tožnikovemu podobnih primerih. Rezultat te primerjave namreč potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo. S pravnomočno sodbo je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel zlom čolnička v desnem zapestju in lažji zvin vratu. Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah v izvedenskih mnenjih izvedencev medicinske stroke S. T. in Z. T., izpovedbi tožnika ter medicinski dokumentaciji, pri čemer je sodišče upoštevalo in pravilno pravno ovrednotilo tako bolečinsko obdobje, prestane neugodnosti v času zdravljenja, trajanje in intenziteto prestanega strahu, izvedensko ocenjeno zmanjšanje življenjske aktivnosti, starost tožnika ob času škodnega dogodka, kot vsa ostala dejstva, ki jih revizija ponovno izpostavlja.

Ker niso podani ne razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo tožeče stranke na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.