Appeal dismissed; land registry seal is not a standalone administrative act under ZUS.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka Mariboru, štev. U 142/2003-2 z dne 20.5.2003.

[JEDRO]

Zemljiškoknjižna plomba je oznaka, ki se v zemljiški knjigi izvede po pravilih ZZK. Taka plomba nima lastnosti posamičnega akta ali dejanja v smislu ZUS.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 19. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/2000, v nadaljevanju ZUS) v tej zadevi izreklo za stvarno nepristojno (1. točka izreka) in odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi v reševanje Okrajnemu sodišču v Mariboru (2. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je v obravnavani zadevi tožnica s tožbo zahtevala izbris neizvršenih plomb, vpisanih v zemljiški knjigi pri nepremičnini vl. št. 661 k.o. B., ter da sodišče naloži toženi stranki povračilo škode, ki je nastala na objektu zaradi prepovedi razpolaganja. Navaja, da vpis in izbris plombe opravi zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti. Plomba v zemljiški knjigi je posebna vrsta vpisa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče označi, da je bil vložen predlog za dovolitev določenega vpisa, o katerem pa sodišče še ni odločilo.

Izbrisna tožba je tožba zemljiškoknjižnega prava, s katero lahko oseba, ki je prizadeta v svojih obstoječih knjižnih pravicah zaradi kasnejše vknjižbe, zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Predmet take tožbe je lahko le vknjižba določene pravice (pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice), ki je iz materialnopravnega razloga neveljavna. Tožbo lahko vloži tisti, ki meni, da je oškodovan v svoji pravici, in sicer zoper tistega, ki je z izpodbijano vknjižbo pridobil knjižno pravico. Iz navedenega izhaja, da gre v obravnavani zadevi za spor iz premoženjskih razmerij, o katerem pa se odloča v pravdnem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti (1. člen ZPP). Obravnavana tožba se ne nanaša na izbris knjižnih pravic, temveč na izbris zaznamb vrstnega reda vloženih predlogov, pri tem pa tožnica v tožbi ni opredelila vrednosti spornega predmeta, od česar je odvisna ugotovitev stvarne pristojnosti sodišča. Po določbi 1. odstavka 30. člena ZPP so okrajna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 2.000.000,00 tolarjev. Po določbi 3. odstavka 30. člena ZPP pa so okrajna sodišča pristojna za spore, za katere niso po tem ali kakšnem drugem zakonu pristojna okrožna sodišča. Iz navedenih določb po presoji sodišča prve stopnje izhaja, da je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Tožnica v pritožbi zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje med drugim navaja, da so bili na njeno nepremičnino v letu 2000 vpisani zaznamki oziroma plombe, ki ji prepovedujejo razpolaganje z nepremičnino. Pri Okrajnem sodišču v Mariboru je zahtevala izbrise zaznamb oziroma plomb, vendar sodišče ni nič naredilo. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje zmotno navedlo, da v tožbi ni opredelila vrednosti spornega predmeta, saj je ta razvidna iz predložene kupoprodajne pogodbe za sporno nepremičnino z dne 9.8.1994 in iz uradne cenitve nepremičnin v letu 1998. Predlaga, da pritožbeno sodišče odloči v skladu z veljavno zakonodajo ter predlogom v tožbi za izbris in nadomestilo za povračilo škode v celoti ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in temelji na zakonu. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z razlogi, na katerih temelji odločitev sodišča prve stopnje in jih, da bi se izognilo ponavljanju, ne navaja ponovno.

Stvarno pristojnost za odločanje v upravnem sporu določa ZUS. Po določbi 1. člena ZUS upravno sodišče odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo državni organi, organi lokalne skupnosti in druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil ter o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V obravnavani zadevi tožnica zahteva izbris neizvršenih plomb v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižna plomba je oznaka, -ki se izvede v zemljiški knjigi po pravilih Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95, v nadaljevanju ZZK), da je bil vložen nek predlog za vpis v zemljiško knjigo oziroma da se je postopek uvedel po uradni dolžnosti. Tudi po presoji pritožbenega sodišča taka plomba nima lastnosti posamičnega akta ali dejanja v smislu ZUS. Plomba se izbriše po uradni dolžnosti (po pravilih zemljiškoknjižnega prava), ko je izvršen zemljiškoknjižni vpis ali ko je pravnomočno zavrnjen oziroma zavržen predlog za vpis ali če je predlog za vpis umaknjen. Zoper odločitve o zemljiškoknjižnem vpisu pa so tudi možna pravna sredstva po ZZK. Ker gre po vsebini tožničine tožbe v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča za spor iz razmerij po 1. členu ZPP, za obravnavo teh pa je pristojno sodišče splošne pristojnosti in ne upravno sodišče, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko se je v tej zadevi izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da se zadeva odstopi v reševanje sodišču splošne pristojnosti.

Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnica v tožbi ni opredelila vrednosti spornega predmeta (kar potrjujejo tudi podatki v predloženem spisu), od česar je sicer odvisna ugotovitev, ali je za zadevo pristojno okrajno ali okrožno sodišče, ne pa tudi ugotovitev, da je za obravnavano zadevo pristojno sodišče splošne pristojnosti. Zato tožničine pritožbene navedbe na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.