Appeal dismissed: dissatisfaction with farm management does not constitute intolerable cohabitation under Slovenian law.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Če tožnika želita, da bi na kmetiji delala in sogospodarila kot pred sklenitvijo preužitkarske pogodbe, da pa tožencev sicer ne bi odganjala od hiše, to ne kaže na neznosnost skupnega življenja, temveč na nezadovoljstvo s položajem, v katerem sta se tožnika glede gospodarjenja na posestvu znašla po izročitvi le-tega tožencema. Njuno nezadovoljstvo, ki je, vir za zatrjevane spore med strankami, pa ni razlog za poseg v trajno pogodbeno razmerje (analogna uporaba 2. in 3. odst. 120. čl. ZD.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala razveljavitev pogodbe, zaradi neizpolnjevanja s pogodbo prevzetih obveznosti, neznosnosti skupnega življenja in ničnosti pogodbe zaradi pomanjkanja obličnosti ter nasprotovanju 24. čl. ZDKZ in 22. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču smiselno predlaga, da reviziji ugodi tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Zatrjuje, da je nadaljnje skupno življenje pravdnih strank neznosno. Nadalje se v reviziji sklicuje na sklep Rnp 304/89, sklep Višjega sodišča opr.št. Cp 1210/89, sklep istega sodišča z opr. št. Cp 540/91 in dopis JT RS Gt 28/90. Zatrjuje, da sklep Višjega sodišča, opr.št.Cp 540/91 negira usklajena pravna stališča iz citiranih drugih dveh sklepov sodišč in pravnega mnenja JT RS. Ker se zakon medtem ni spremenil, ni podlage za drugačno stališče. V tem revident vidi bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revident v reviziji ne pove, katero bistveno kršitev določb ZPP naj bi sodišči v tem postopku zagrešili. Glede na revizijske trditve, ki po mnenju revidenta pomenijo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, pa mu je potrebno pojasniti, da zatrjevane kršitve po ZPP ne predstavljajo nobene bistvene kršitve določil tega zakona. Če je pritožbeno sodišče spremenilo stališče glede pravne narave tudi v tem postopku sporne pogodbe, sklenjene med pravdnimi strankami, to ne v tem postopku ne v postopku, ki je tekel ob izvedbi izpodbijane pogodbe v zemljiški knjigi (ta postopek seveda ni predmet konkretnega revizijskega odločanja), ne pomeni kršitve postopkovnih pravil. Ob tem ni odveč dodati, da so sodišča v našem pravnem sistemu neodvisna ter da sodijo po ustavi in zakonu (prej tudi po samoupravnih splošnih aktih; prim. 125. čl. Ustave RS ter 274. čl. Ustave SRS in 3. čl. Zakona o rednih sodiščih - Ur. l. SRS 10/77 - 8/90). Odločitve sodišč tedaj niso pravni vir. Glede presoje sporne pogodbe kot preužitkarske pa se revizijsko sodišče, upoštevaje pri tem dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje o vsebini le-te, pridružuje že zavzetemu stališču v izpodbijanih sodbah.

Tudi v reviziji ponovno izpostavljena neznosnost skupnega življenja pravdnih strank v konkretnem primeru ne more vplivati na drugačno odločitev, ker zato ni opore v dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje. Iz le-teh namreč med drugim sledi, da tožnika želita, da bi na kmetiji delala in sogospodarila kot pred sklenitvijo preužitkarske pogodbe, da pa tožencev sicer ne bi odganjala od hiše. To pa ne kaže na neznosnost skupnega življenja, temveč na nezadovoljstvo s položajem, v katerem sta se tožnika glede gospodarjenja na posestvu znašla po izročitvi le-tega tožencema. Njuno nezadovoljstvo, ki je, upoštevaje nadaljnje dejanske ugotovitve obeh sodišč, vir za zatrjevane spore med strankami, pa ni razlog za poseg v trajno pogodbeno razmerje (analogna uporaba 2. in 3. odst. 120. čl. ZD).

Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).