Administrative court dismissed appeal for non-administrative matter requiring civil law resolution.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance administrative court's decision to reject the claim. The appellant sought a declaratory ruling that specific land parcels were legally allocated to her as functional land for a residential house, arguing this was an administrative matter similar to issuing birth certificates. The court determined that since the land was already in the possession of another person, the request for a declaratory ruling on ownership or usage rights constituted a civil dispute rather than an administrative one. Consequently, the administrative organ correctly refused the claim under the General Administrative Procedure Act, and the Supreme Court found no grounds to overturn this classification.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 125. člen Zakona o splošnem upravnem postopku; Če zahtevka ne gre za upravno stvar, se zavrne.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 68/99-8 z dne 12.7.2000.
[JEDRO]
Če v zahtevku ne gre za upravno stvar, se tožbeni zahtevek zavrne na podlagi določbe 2. odst. 125. člena ZUP.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 23.9.1998. Z njo je tožena stranka odpravila sklep Upravne enote P. z dne 16.4.1997 (1. točka izreka), s katerim je bilo odločeno, da se zahtevek tožnice za dodelitev funkcionalnega zemljišča, ki ga je predstavljala parc. št. 1064/3 in 1064/4 k.o. P., odstopi v reševanje Občini P., kot stvarno pristojnemu organu. V 2. točki izreka pa je tožena stranka zavrgla zahtevek tožnice za izdajo ugotovitvenega sklepa, da predstavlja del parc. št. 1064/3 in 1064/4 k.o. P., v skupni izmeri 60 m2, funkcionalno zemljišče k stanovanjskih hiši v P.. Po presoji tožene stranke niso podani pogoji za uvedbo postopka. Zato bi moral zahtevek na podlagi 2. odstavka 125. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavreči že prvostopni upravni organ.
V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožnica z vlogo z dne 20.8.1995 zahtevala izdajo ugotovitvenega sklepa o njeni in njenih solastnikov pravici do uporabe zemljišč parc. št. 1064/3 in 1064/4 k.o. P., ki so jim bila s sklepom Samoupravne komunalne interesne skupnosti Občine P. z dne 8.2.1980 dodeljena kot funkcionalno zemljišče k stanovanjski hiši. Smiselno tako zahteva ugotovitev lastninske pravice oziroma pravice uporabe na zemljiščih, ki pa so po podatkih iz priloženih upravnih spisov sedaj v lasti druge fizične osebe. Zahtevka, kot ga je postavila tožnica, ni mogoče obravnavati in reševati v upravnem postopku. Gre za civilnopravno zadevo in ne za upravno stvar, o kateri bi upravni organ lahko odločil v upravnem postopku. Tožena stranka je zato pravilno postopala, da je sklep prvostopnega organa, s katerim je ta odstopil tožničin zahtevek v reševanje drugemu organu, odpravila, zahtevek tožnice pa na podlagi 2. odstavka 125. člena ZUP zavrgla. Ni pa navedla pravilnih razlogov. Tožnica ni zahtevala, da se ji določi funkcionalno zemljišče po 3. odstavku 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, kot je tožena stranka napačno razumela zahtevek tožnice. Tožnica v vseh svojih vlogah in tudi v tožbi izrecno zahteva izdajo ugotovitvenega sklepa, da so bile njej in ostalim solastnikom zgoraj navedena zemljišča zakonito dodeljena na podlagi listin, ki jih prilaga svojim vlogam. Takšnega zahtevka v upravnem postopku ni mogoče obravnavati.
Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in samo izda zahtevani ugotovitveni sklep, podrejeno pa, da to naloži upravnemu organu. Zatrjuje, da gre za zadevo, ki je upravna stvar. Gre za podobno ugotovitev kot je to izdaja rojstnega ali mrliškega lista. Sicer pa izpodbijana sodba sploh nima nobenih razlogov.
Odgovori na pritožbi niso bili vloženi.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Zato se pritožbeno sodišče strinja z dejansko in pravno podlago izpodbijane sodbe.
Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, zakaj ne gre za upravno stvar, o kateri bi upravni organ lahko odločil v upravnem postopku. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
Zahtevek, kot ga je uveljavljala tožnica, nima podlage v predpisih, ki predvidevajo upravni postopek. Zato se tožnica ne more sklicevati na primere zahtevkov, ki se nanašajo na uradne evidence in ko je določena izdaja zahtevanega potrdila.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.