Court allows appeal against tax court ruling on capital gains tax regarding denationalized property value.

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 598/97-16 z dne 14.6.1999 ter se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

[JEDRO]

Vrednost nepremičnine ob pridobitvi in vrednost, ki je zanje določena v odločbi o denacionalizaciji.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 14.2.1997, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada C., Izpostave L. z dne 19.8.1996. Z njo je bil tožnici od dobička, ki ga je dosegla s prodajo nepremičnin odmerjen davek od dobička iz kapitala v znesku 534.868,00 SIT. V razlogih je med drugim navedlo, da je po podatkih upravnih spisov tožnica nepremičnine, ki jih je pridobila v postopku denacionalizacije (oziroma njihov solastninski delež do ene četrtine) na podlagi odločbe Upravne enote L. z dne 26.9.1995 prodala pred potekom treh let od dneva, ko jih je pridobila (kupoprodajna pogodba z dne 3.7.1996), zato je zavezana za plačilo davka od dobička od kapitala (1. odstavek 58. člena ZDoh). Davčna osnova je bila pravilno ugotovljena od razlike med prodajno ceno nepremičnin in njihovo valorizirano vrednostjo v času njihove pridobitve (1. odstavek 59. člena ZDoh). Kot njihova vrednost ob pridobitvi, pa je bila po presoji sodišča prve stopnje pravilno upoštevana vrednost, ki je bila zanje določena v omenjeni odločbi o denacionalizaciji.

Tožnica v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov 1.

odstavka 72. člena ZUS navaja, da vrednost nepremičnin ob njihovi pridobitvi ni bila pravilno ugotovljena, v posledici česar je tudi osnova za obračun davka od dobička od kapitala nepravilna. Zemljišča so bila ob podržavljenju kmetijska zemljišča, v denacionalizacijskem postopku pa je bilo pri določitvi njihove vrednosti upoštevano stanje ob podržavljenju. Z uveljavitvijo Odloka o spremembi namembnosti zemljišča, ki ga je sprejela Občina L. v letu 1994, se je njihov status spremenil v stavbna zemljišča, kar pa pri določanju njihove vrednosti v času pridobitve ni bilo upoštevano. Zato odmera davka od dobička iz kapitala ni pravilna. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Osnovo za davek od dobička od kapitala predstavlja razlika med prodajno ceno in valorizirano vrednostjo kapitala (nepremičnin) v času pridobitve (1. odstavek 59. člena ZDoh). ZDoh ne določa, kaj se šteje za vrednost nepremičnin v času njihove pridobitve, razen za tiste nepremičnine, ki so bile pridobljene na podlagi kupoprodajne pogodbe. Že zato je po presoji pritožbenega sodišča kot vrednost nepremičnin v času njihove pridobitve potrebno upoštevati vrednost, ki jo zavezanec za plačilo davka od dobička iz kapitala dokazuje z ustreznimi dokazili. Vrednost, ki se za podržavljene nepremičnine določa na podlagi 44. člena Zakona o denacionalizaciji predstavlja na sedanje denarne razmere preračunano vrednost glede na stanje ob podržavljenju in torej ni vrednost, do katere je prišlo zaradi spremenjenih razmer po podržavljenju. V obravnavanem primeru so imela zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska, v času vračanja status stavbnih zemljišč. Zato tožnica v pritožbi utemeljeno ugovarja, da vrednost, ki je bila zanje določena v denacionalizacijskem postopku ni njihova polna (prometna ali tržna) vrednost in zato tudi ne vrednost v času njihove pridobitve. Zaradi napačno uporabljenega materialnega prava je v obravnavanem primeru ostalo dejansko stanje glede navedene pravno relevantne okoliščine (vrednosti nepremičnin v času pridobitve) nepopolno ugotovljeno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 76. člena ZUS izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.