Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 886/2002 ECLI:SI:VSRS:2004:I.UP.886.2002 AI generated

Administrative court dismisses appeal as appeal was filed after the statutory thirty-day deadline expired.

Case Number Sklep I Up 886/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of the Republic of Slovenia dismissed the appeal against a first-instance decision that rejected a lawsuit for being time-barred. The plaintiff argued that a family member received the administrative act while they were absent, causing a delay in filing the lawsuit, but provided no specific evidence of the absence period. The court held that the appeal was inadmissible because the lawsuit was filed more than thirty days after the act was served, and the plaintiff's vague claims failed to meet the evidentiary burden required to request restoration of the case.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu 34. člen 1. odstavek 2. točka; Če je tožba vložena po preteku zakonskega roka, je prepozna in sodišče jo mora zavrniti.

Keywords

AI generated
statute of limitations administrative lawsuit time-barred appeal service of act restoration of case evidentiary burden procedural deadline

Cited Legislation

AI generated
Zakon o upravnem sporu (ZUS) 34. člen 1. odstavek 2. točka
Zakon o upravnem sporu (ZUS) 22. člen
Zakon o upravnem sporu (ZUS) 68. člen
Zakon o upravnem sporu (ZUS) 73. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1042/2001-9 z dne 28.5.2002.

[JEDRO]

Če je tožba vložena po preteku zakonskega roka zanjo, je prepozna. Sodišče je ne more obravnavati in jo mora zavreči na podlagi 2. točke prvega odstavka 34. člena ZUS. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je tožba vložena po preteku tridesetih dni od vročitve akta, ki se s tožbo izpodbija, kar je po preteku zakonskega roka za vložitev tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) kot prepozno zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 19.2.2001, s katero je bilo odločeno o denacionalizaciji. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je po določbi 26. člena ZUS treba vložiti tožbo v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta. Tožba je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto. Iz povratnice izhaja, da je bila navedena odločba o denacionalizaciji tožniku vročena 8.3.2001. Tridesetdnevni tožbeni rok je potekel 9.4.2001. Tožba je prepozna, ker izhaja iz pisemske ovojnice, priložene k tožbi, da je bila poslana priporočeno sodišču 22.6.2001.

Tožnik zatrjuje, da ni kriv za zamudo. Ker je bil dalj časa odsoten, je pošiljko z navedeno odločbo o denacionalizaciji očitno sprejel nekdo od njegovih družinskih članov. Vendar njegova žena pošiljke ni odprla. Po vrnitvi je pošiljko sam odprl in se o njeni vsebini najprej posvetoval s strokovnjakom, sicer ne odvetnikom. Ker je bil psihično obremenjen s tem, da se mu ponovno dela krivica, sploh ni pomislil na to, kaj pomeni zamuda pri vložitvi tožbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, odpravi izpodbijani sklep, prvostopnemu sodišču pa naloži, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Navaja še okoliščine, ki naj bi kazale na nezakonitosti navedene odločbe o denacionalizaciji.

Pritožba ni utemeljena.

Če je tožba vložena po preteku zakonskega roka zanjo, je prepozna in je sodišče ne more obravnavati. Kot je že navedlo sodišče prve stopnje, se prepozna tožba, to je takšna, ki je vložena po preteku tridesetih dni od vročitve akta, ki se s tožbo izpodbija, zavrže na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS. Da je v obravnavani zadevi tožba, vložena 22.6.2001, prepozna, izhaja iz podatkov predloženih spisov.

Iz povratnice o vročitvi navedene odločbe o denacionalizaciji in potrdila o oddaji pošiljke (tožbe) priporočeno na pošto izhaja, da je bila navedena odločba o denacionalizaciji vročena tožniku 8.3.2001, tožba pa vložena 22.6.2001. Na povratnici ni pripombe vročevalca, da je pošiljko kot prejemnik podpisal in sprejel družinski član, niti kakšne druge navedbe v zvezi z vročitvijo. Da naj bi bil tožnik odsoten 8.3.2001 oziroma da naj bi njegova odsotnost trajala daljši čas, ne izhaja niti iz tožbe. Te tudi ni mogoče obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, kar predlaga pritožnik, ker ne vsebuje nobene navedbe v zvezi z vročitvijo in datumom vložitve tožbe oziroma v zvezi z razlogi za zamudo. O vrnitvi v prejšnje stanje pa sodišče odloča le na predlog stranke, ki je rok zamudila (22. člen ZUS). Pritožbena zatrjevanja o dalj časa trajajoči odsotnosti so zgolj pavšalna, saj tožnik ne navaja niti obdobja, ko naj bi bil odsoten, za zatrjevano odsotnost pa tudi ne ponudi nobenega dokaza. S tako pavšalnimi pritožbenimi zatrjevanji, po presoji pritožbenega sodišča, tožnik ne more izpodbiti verodostojnosti povratnice.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS, v skladu z 68. členom ZUS, zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.