Appeal dismissed; court fee exemption from criminal case does not apply to administrative litigation.

Pritožba se zavrne in se potrdi odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 1592/2002-14 z dne 9.6.2003.

[JEDRO]

Na tožnikovo zahtevo je sodišče dolžno izdati odločbo o odmeri takse (1. odstavka 27. člena ZST).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje tožeči stranki na njeno zahtevo z dne 29.1.2003 na podlagi 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) izdalo odločbo, s katero je tožniku naložilo plačilo sodne takse za tožbo v tem upravnem sporu v znesku 13.600,00 SIT ter sodno takso za opomin v znesku 4.750,00 SIT, skupaj 18.350,00 SIT.

V obrazložitvi sodišče prve stopnje navaja, da je s sklepom, št. U 1592/2002-10 z dne 12.12.2002, tožnika oprostilo plačila sodnih taks za vse taksne obveznosti, ki nastanejo od 27.8.2002 dalje. Tožnik je vložil tožbo 17.8.2002, takse ob vložitvi tožbe ni plačal, niti ni hkrati s tožbo zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks. Taksna obveznost za plačilo takse za tožbo je torej nastala glede na določbo 4. člena Zakona o sodnih taksah 17.8.2002. Ker takse ob nastanku taksne obveznosti ni plačal, je poleg redne takse za tožbo dolžan plačati tudi takso za opomin. Tožnik zmotno meni, da sklep, ki je bil izdan v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem z dne 15.5.2002, pomeni, da je v vseh postopkih oproščen plačila sodnih taks. Z navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Trebnjem tožnika oprostilo plačila sodnih taks in stroškov postopka samo v tistem postopku, v katerem je bil ta sklep izdan. Zato mora plačati takso za tožbo in takso za opomin.

Tožnik v pritožbi navaja, da je prepričan, da glede na njegovo dohodkovno stanje sodne takse ne dolguje, sicer pa obstoja sklep sodišča o oprostitvi plačila sodnih taks. Predlaga, da pritožbeno sodišče odloči, da se ga oprosti plačila sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot to izhaja iz navedenega sklepa in ki je skladen s podatki predloženega spisa, je tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnik zavezan plačati takso za tožbo v upravnem sporu in na njegovo zahtevo izdalo odločbo o odmeri takse, kot jo k temu zavezuje določilo 1. odstavka 27. člena ZST.

Višina odmerjene takse je po presoji pritožbenega sodišča skladna z določbami Zakona o sodnih taksah in vrednostjo točke. Ta je po tar. št. 27 ZST, določena na 800 točk, glede na takrat veljavno vrednost točke (17 SIT) znaša 13.600,00 SIT, sodna taksa za opomin za plačilo takse je po tarifni št. 37 ZST določena na 250 točk, zato glede na relevantno vrednost točke (19 SIT) znaša 4.750,00.

Ker v konkretnem sporu ne gre za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks, (kot je to pravilno pojasnilo tožniku že sodišče prve stopnje) in ker sklep Okrajnega sodišča v Trebnjem ne učinkuje glede taks v tem upravnem sporu, (kar je prav tako sodišče prve stopnje tožniku pravilno pojasnilo), pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. členom Zakona o upravnem sporu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje.