Legislator Case Law & Legislation
Sodba I Up 899/2000 ECLI:SI:VSRS:2003:I.UP.899.2000 AI generated

Tax appeal dismissed; income tax calculated using 1996 laws despite pending activity tax decision.

Case Number Sodba I Up 899/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the taxpayer's appeal against the first-instance court's confirmation of a tax assessment. The taxpayer argued that Article 89 of the Income Tax Act (ZDoh) ceased to apply in 1997, claiming the tax authority should not rely on a non-final activity tax decision. The court ruled that Article 4 of ZDoh mandates applying the law valid on January 1, 1996, which still required the activity tax decision at that time. Consequently, the court held the taxpayer correctly used the activity tax decision as the basis for the 1996 income tax calculation.

Legislator headnote

AI generated

Article 4 of the Income Tax Act; Article 89 of the Income Tax Act: Income tax for a specific year is calculated according to the provisions valid on January 1 of that year, regardless of subsequent changes or the finality of related activity tax decisions.

Keywords

AI generated
income tax calculation retroactive application of law activity tax decision tax appeal procedure temporal validity of statutes

Cited Legislation

AI generated
Article 4 of the Income Tax Act (ZDoh)
Article 89 of the Income Tax Act (ZDoh)
Article 1 paragraph 59 of the Administrative Procedure Act (ZUS)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 246/98-5 z dne 4.7.1998.

[JEDRO]

Po določbi 4. člena ZDoh se višina dohodnine in davkov, ki se od nje odštejejo, ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če z ZDoh ni določeno drugače.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.9.1998. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Davčnega urada C., Izpostave Ž., z dne 20.11.1997, s katero je bila tožnici odmerjena dohodnina za leto 1996 v znesku 1.820.395,00 SIT.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi 6. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 in 7/95, v nadaljevanju ZDoh), ki v osnovo za dohodnino med drugim všteva tudi dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po zakonu. V času odločanja je veljal 89. člen ZDoh, po katerem zavezanci za davek iz dejavnosti v napovedi za dohodnino navedejo vse podatke, potrebne za odmero dohodnine, razen dobička, ki ga ugotovi davčni organ iz odločbe o odmeri davka iz dejavnosti. Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je v skladu z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti štela v osnovo za dohodnino 5.007.876,00 SIT. Tožnica je res vložila pritožbo zoper odločbo o odmeri davka iz dejavnosti, vendar to v ničemer ne more vplivati na odločitev, saj ZDoh ne določa več, da bi morala biti odločba o odmeri davka iz dejavnosti dokončna. Dne 1.1.1995 se je namreč začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 7/95). Po 9.

členu tega zakona se v 2. odstavku 89. člena ZDoh črta beseda "dokončno", kar ima za posledico, da od uveljavitve tega zakona ni več dolžnosti upoštevati dokončno odločbo o odmeri davka iz dejavnosti.

Tožnica navaja v pritožbi, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 89. člena ZDoh. Zatrjuje, da je ta določba prenehala veljati 1.januarja 1997, ko je bil sprejet Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96). Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v novo odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen pritožbeni ugovor zmotne uporabe materialnega prava. Po določbi 4. člena ZDoh se višina dohodnine in davkov, ki se od nje odštejejo, ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če z ZDoh ni določeno drugače. V obravnavani zadevi gre za odmero dohodnine za leto 1996 in se glede na navedeno uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan 1. januarja 1996. Na ta dan je veljala še določba 89. člena ZDoh in se zato nanjo tožena stranka in sodišče prve stopnje pravilno sklicujeta in jo tudi pravilno razlagata.

Pravilno je stališče, da v obravnavani zadevi, ko gre za odmero dohodnine za leto 1996, predpisi, veljavni 1. januarja 1996, ne predpisujejo več dolžnosti upoštevanja dokončne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka pravilno ravnala, ko je v osnovo za dohodnino štela dobiček v višini 5.007.876 SIT, ugotovljen z odločbo z dne 21.10.1997. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor, da naj bi bila določba 89. člena ZDoh napačno uporabljena. Glede na podatke upravnih spisov je tudi po presoji pritožbenega sodišča dohodnina za leto 1994 bila pravilno odmerjena.

Ker glede na navedeno ni podan uveljavljani pritožbeni razlog niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.