Appeal dismissed: Claim for interim order failed due to lack of proven probable serious harm.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 1788/2002-7 z dne 9.10.2002.

[JEDRO]

Le navedba, da od dneva dokončnosti odločbe tožeča stranka ne more več opravljati dejavnosti trgovine z nevarnimi kemikalijami, kar je sicer posledica dokončne odločbe, ni zadostna podlaga za izkazanost pogoja verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic.

[OBRAZLOŽITEV]

Upravno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe. V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka vložila tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29.7.2002, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Urada RS za kemikalije z dne 24.9.2001. Z njo je odločeno, da se tožeči stranki do 24.3.2002 podaljša začasen vpis v seznam pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo proizvodnjo oziroma promet z nevarnimi kemikalijami. Hkrati s tožbo je tožeča stranka na podlagi 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) vložila zahtevo za izdajo začasne odredbe s predlogom, da se ji do pravnomočnosti sodne odločbe podaljša začasni vpis v seznam pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo proizvodnjo oziromo promet z nevarnimi kemikalijami pri Uradu RS za kemikalije. Zahtevo je utemeljila s tem, da se lahko le na tak način odvrne velika materialna škoda, ker od dneva dokončne odločbe ne more več opravljati dejavnosti trgovine na debelo z nevarnimi kemikalijami, kar je njena registrirana in dovoljena dejavnost že od ustanovitve. Po presoji upravnega sodišča pa tožnica s takim predlogom ni izkazala verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic, da bi bilo mogoče njeni zahtevi za izdajo začasne odredbe ugoditi. Tožeča stranka navaja, da od dneva dokončne odločbe ne more več opravljati dejavnost trgovine na debelo z nevarnimi kemikalijami. Takšna posledica izhaja že iz odločbe, o kateri bo sodišče šele odločalo v upravnem sporu in ni zadostna podlaga za začasno drugačno ureditev spornega razmerja. To škodo bi morala tožeča stranka utemeljevati z drugimi dejstvi in dokazi. Iz akta o ustanovitvi, ki ga je predložila, je razvidno, da je družba registrirana za opravljanje 27-ih dejavnosti, zato bi morala dokazati, ali bi prav (ne)opravljanje predmetne dejavnosti tako ogrozilo družbo, da bi to bilo mogoče okvalificirati za hujše škodljive posledice. Tega pa na podlagi njenih pavšalnih navedb, da bi izpad dohodka nedvomno prizadel poslovanje družbe, ni mogoče zaključiti s takšno stopnjo verjetnosti, ki bi dopuščala izdajo predlagane začasne odredbe.

V pritožbi tožeča stranka navaja, da jo utemeljuje z dodatno obrazložitvijo hujših škodljivih posledic. Te so v konkretnem primeru izkazane z veliko verjetnostjo tako, da narekujejo začasno podaljšanje obstoječega stanja do pravnomočne odločitve v sporni zadevi. Tožeča stranka je gospodarska družba z glavno dejavnostjo - trgovino na debelo s kemičnimi proizvodi, je ekskluzivni zastopnik francoskega proizvajalca E.A. za območje Slovenije, ki je proizvajalec avtomobilskih in industrijskih lubrufikantov, antifriza, hladilne in zavorne tekočine ter drugih specialnih proizvodov. S trgovino na debelo s temi proizvodi dosega 98% prihodka. Njen tržni delež v Sloveniji, v trgovini z olji in mazivi in drugimi kemičnimi proizvodi, namenjenih predvsem avtomobilski industriji, je od tega 16%. Med uvoznimi artikli je tudi hladilna tekočina blagovne znamke E., ki je bila s spremembami Zakona o kemikalijah in podzakonskih predpisov uvrščena med nevarne kemikalije, za uvoz in prodajo le-teh pa mora družba izpolnjevati pogoje za vpis v seznam oseb, ki opravljajo proizvodnjo in promet z nevarnimi kemikalijami. Z dokončnostjo sporne odločbe tožene stranke ji je nastala posledica prepovedi uvoza hladilne tekočine. Te je tožnik v preteklem letu prodal preko 9000 l, kar predstavlja cca 1,5% njenega prihodka iz tega naslova. Prepoved uvoza kemikalij pa ne pomeni le direktnega izpada prihodka od prodaje tega proizvoda, temveč posega tudi v zmanjšanje obsega prodaje drugih proizvodov proizvajalca E., tožeča stranka pa postaja njen okrnjeni dobavitelj. V skrajnem primeru lahko pride celo do prekinitve pogodbe o zastopanju, kar bi jo v trenutku spravilo ob ves dohodek. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in spremeni odločitev, tako da ugodi zahtevku za izdajo začasne odredbe in podaljša začasni vpis družbe P. d.o.o. L. v seznam pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo proizvodnjo in promet z nevarnimi kemikalijami, do pravnomočne sodne odločbe.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka vse navedbe tožeče stranke kot neutemeljene. Meni, da je sodišče pravilno odločilo in da za izdajo začasne odredbe niso podani zakonsko določeni pogoji.

Pritožba ni utemeljena.

Po 2. odstavku 69. člena ZUS lahko tožnik zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanje glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Pogoje za izdajo take začasne odredbe mora tožnik verjetno izkazati že v zahtevi za izdajo začasne odredbe. Zato mora že v njej navajati vsa dejstva, pomembna za odločitev in predložiti vse ustrezne dokaze.

V obravnavanem primeru tožeča stranka v zahtevi ni izkazala verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic. Le navedba, da od dneva dokončne odločbe ne more več opravljati dejavnost trgovine na debelo z nevarnimi kemikalijami, kar je sicer posledica dokončne odločbe, o kateri bo upravno sodišče šele odločalo v upravnem sporu, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zadostna podlaga za začasno drugačno ureditev spornega razmerja. Z dodatnimi navedbami o hujših škodljivih posledicah, ki jih navaja tožeča stranka v pritožbi, ni pa jih navajala v zahtevi za izdajo začasne odredbe, pa tudi ne more uspeti. Kontrola zakonitosti izpodbijanega sklepa obsega namreč kontrolo dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo prvostopno sodišče. To pa z dopolnilnimi navedbami tožeče stranke v konkretnem primeru ni bilo seznanjeno in jih zato ni moglo presojati.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.