Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 267/2002 ECLI:SI:VSRS:2003:I.UP.267.2002 AI generated

Administrative court dismisses appeal as filing deadline under Administrative Dispute Resolution Act is preclusive.

Case Number Sklep I Up 267/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal, upholding the first-instance court's decision that the plaintiff filed the administrative lawsuit too late. The plaintiff argued for leniency due to a change of address and postal delays, but the court ruled that the 30-day filing period is preclusive. Consequently, any delay results in the automatic loss of the right to judicial protection unless the party successfully requests restoration of the previous state.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu (ZUS), 1. odstavek 21. člen; 1. odstavek 26. člen: The deadline for filing an administrative lawsuit is preclusive; failure to meet this deadline results in the loss of the right to judicial protection.

Keywords

AI generated
preclusive filing deadline administrative lawsuit loss of judicial protection restoration of previous state administrative dispute resolution

Cited Legislation

AI generated
1. odstavek 21. člen Zakona o upravnem sporu
1. odstavek 26. člen Zakona o upravnem sporu
73. člen Zakona o upravnem sporu
68. člen Zakona o upravnem sporu
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 311/2001-8 z dne 24.7.2001.

[JEDRO]

Rok za vložitev tožbe, določen v ZUS, je prekluzivni rok, zamuda tega roka pomeni izgubo pravice do sodnega varstva.

[OBRAZLOŽITEV]

Upravno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo tožbo kot prepozno. Tožniku je bila odločba tožene stranke vročena 12.9.2001, tožbo pa je vložil priporočeno na pošto v L. v ponedeljek 15.10.2001. Glede na 1. odstavek 26. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97-ZUS), ki določa, da je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta in določbo 1. odstavka 21. člena ZUS, po kateri prične teče rok za tožbo z vročitvijo upravnega akta stranki, je sodišče ugotovilo, da je v obravnavani zadevi 30 dnevni rok za vložitev tožbe potekel v petek 12.10.2001 in je bila tožba vložena prepozno.

V pritožbi tožnik navaja, da je do zamude pri vložitvi tožbe prišlo iz več razlogov: v tem času se je iz bivšega naslova (Ž., L.)

preselil na novi naslov (T., L.), pošta je obvestilo o priporočeni pošiljki od davčne uprave vrnila pošiljatelju davčni upravi v roku 8 dni namesto v 15 dneh od obvestila o prispeli pošiljki. Prosil je davčno upravo, da mu sklep ponovno pošljejo na novi naslov, kar so tudi storili in je pošiljko prevzel. Vmes si je najel odvetnika, ki je sestavil tožbo. Meni, da bi kljub morebitni minimalni zamudi sodišče moralo tožbo obravnavati, predvsem zato, ker je protipravno oškodovan. Tožena stranka namreč ni upoštevala predpisov o izterjavi obveznosti.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 21. in 1. odstavka 26. člena ZUS pravilno ugotovilo, da je tožnik vložil tožbo prepozno, ker jo je vložil po izteku 30-dnevnega roka. Tej ugotovitvi tožnik ne ugovarja.

Zato s pritožbenimi ugovori ne more uspeti. Ni namreč pomembno za koliko dni je tožnik prepozno vložil tožbo. Rok za vložitev tožbe, določen v ZUS, je prekluzivni rok, zamuda tega roka pomeni izgubo pravice do sodnega varstva. Le s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje lahko stranka, ki iz opravičenega vzroka zamudi rok za vložitev tožbe, prepreči posledice svoje zamude. Da bi v tem primeru tožnik uveljavljal to pravno sredstvo, ni podatkov v spisu, niti tožnik tega ne zatrjuje.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 73. člena in 68. člena ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ker je pritožba neutemeljena in niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.