Sale of nationalized property by heirs bars denationalization claims as new legal status exists.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 28/00-8 z dne 19.10.2001.

[JEDRO]

Če razlaščenci premoženje, ki je bilo nacionalizirano, prodajo fizičnim osebam, ni pogojev za uvedbo denacionalizacijskega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.12.1999. Z njo je ta zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep Upravne enote L., Izpostava V.R. z dne 25.3.1999, s katerim je bil denacionalizacijski zahtevek vlagateljice I.Z. iz I., pravne naslednice po pokojni I.Z., nazadnje stanujoči v Ž., zavržen. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je navedeno, da iz upravnih spisov izhaja, da so bila z odločbo Oddelka za finance OLO L.V. z dne 16.6.1959, ki je bila izdana na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, podržavljena zazidana (brez stavb) in nezazidana stavbna zemljišča, takrat vpisana v vložno št. 86 k.o. T.p. - parcela št. 60 stavb.

hiše, dvorišče in parcela št. 43 vrt, D.J. iz L., dejansko pa njegovim dedičem, na katere je bila lastninska pravica pri vložni št. 86 k.o. T.p., na podlagi sklepa o dedovanju z dne 14.4.1959 prenesena. Ena od dedinj je bila tudi I.Z., roj. D. iz L., ki je podedovala polovico premoženja oz. 3/6. Z odločbo komisije za nacionalizacijo pri OLO z dne 31.5.1960 se je zaznamovalo, da hiša v L. kot z.k. telo II in III ni nacionalizirana. Iz upravnih spisov pa je tudi razvidno, da sta bili navedeni nepremičnini prodani fizičnim osebam, in sicer po kupni pogodbi z dne 19.12.1959 hiša v T. ulici po kupni pogodbi z dne 6.1.1961 pa je bila prodana hiša na T. ulici, ki je bila kasneje izpisana iz zk vložka št. 86 k.o. T.p. in vpisana v vložno št. 3007 iste k.o.. Iz obeh navedenih pogodb izhaja, da so prodajalci izročili in odstopili kupcem, skupaj s hišama, tudi brezplačno pravico užitka uporabe in posesti nacionalizirane parcele št. 60/2 iste k.o. in nacionalizirane parcele št. 43-vrt iste k.o.. Po Zakonu o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) so v skladu z 9. členom upravičenci lahko le tiste osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno, pri izvedenem pravnem prometu, kot je bil v obravnavanem primeru, pa so se prejšnji lastniki pravici uporabe prostovoljno in odplačno odpovedali, zato niso upravičeni do denacionalizacije.

Tožnica v pritožbi med drugim navaja, da želi, da se opravi "revizija postopka" v primeru kupoprodajne pogodbe z dne 6.1.1961. Kupoprodajna pogodba namreč ni podpisana in je zato nična. Prav tako ni prišlo do plačila kupnine. Zato vztraja pri svojem zahtevku. Zahteva, da se primer razišče in ugotovi krivca za tako početje, poda strokovna ocena, če je potrebno, pa še mnenje kriminalistične službe.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru, ko so dejanski razlaščenci predmetno premoženje s kupoprodajnima pogodbama z dne 19.12.1959 in 6.1.1961 prodali fizičnim osebam, kar izhaja iz predloženih listin (med drugim tudi iz zemljiškoknjižnih izpiskov), ni pogojev za uvedbo denacionalizacijskega postopka. Zaradi sklenitve in realizacije navedenih kupoprodajnih pogodb je prišlo namreč do novega pravnega in dejanskega stanja; pravice, ki so jih dotedaj imeli razlaščenci, pa so bile izčrpane.

Ker o veljavnosti navedenih kupoprodajnih pogodb ni mogoče odločati v upravnem sporu, pritožbeno sodišče ni obravnavalo tožničinih pritožbenih navedb, ki se vse nanašajo na veljavnost pogodbe z dne 6.1.1961.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.