Appeal dismissed; applicant failed to provide statutory income proof required for court fee waiver under ZST Art. 13.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 94/2003-6 z dne 27.2.2003.

[JEDRO]

Za oprostitev plačila sodnih taks mora stranka predlogu priložiti dokazila, ki jih zahteva 13. člen ZST.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Uradni list SRS, št. 1/90 in 14/91 in Uradni list RS, št. 38/96, 20/98, 70/2000, 41/2001 in 93/2001) zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker je ugotovilo, da za to niso izpolnjeni predpisani pogoji. Tožnik sodišču ni predložil podatkov o svojih osebnih dohodkih za zadnje tri mesece in tudi ne potrdila, da bi bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Glede na to sodišče ni moglo ugotoviti, ali bodo s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik oziroma njegovi družinski člani (žena in dva otroka, rojena v letu 2002).

Tožnik meni, da sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja v obravnavani zadevi. Naložilo mu je, da predloži številne dokaze, za pridobitev katerih bi imel skoraj enake stroške kot je ugodnost oprostitve plačila sodnih taks. Predložil je zadnjo dohodninsko odločbo za leto 2001 (za leto 2002 je še ni mogel predložiti), potrdilo, da žena ni zavezanka za dohodnino v letu 2001, potrdila o dohodkih v letu 2002 zase in za ženo, iz katerih je razviden tudi dohodek po mesecih, ter potrdilo o premoženjskem stanju. Iz slednjega izhaja, da družina nima nobenega premoženja. Družina ima štiri člane. V letu 2001 je imel tožnik res dohodek 2.602.768,00 SIT, vendar v zadnjih treh mesecih ni imel dohodka, ker ni zaposlen od 19.7.2002. V dokaz temu pa prilaga fotokopijo dohodninske napovedi za leto 2002. Tudi iz dohodkov v času zaposlitve se vidi, da so bili tako majhni, da niso zadoščali niti za preživljanje njega samega, da je prejemal mesečno le 65.493,00 SIT. Iz ženinega dohodka za leto 2002 za zadnje tri mesece pa je razvidno, da znaša neto 103.637,00 SIT ali v celem letu neto 1.304.165,00 SIT, skupaj z regresom za letni dopust. V zadnjih treh mesecih je znašal dohodek na družinskega člana 25.909,25 SIT, v zadnjem letu, to je v letu 2002, pa je znašal dohodek na družinskega člana 38.742,72 SIT. Preživetje njegove družine je ogroženo, četudi mu ne bi bilo treba plačati takse. Meni, da je predložil dovolj dokazov, da se ugotovijo dohodki družine v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo tožbe. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Po 13. členu ZST sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke. Predlogu mora stranka predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju.

Po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru pravilna odločitev prvostopnega sodišča, ki je tožnikovo zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo. Za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, namreč ne zadoščajo tožnikove navedbe, temveč bi moral zanje predložiti predpisane dokaze. Tožnik pa, kakor izhaja iz izpodbijane sodbe in sodnih spisov, tudi po posebnem pozivu prvostopnega sodišča ni predložil zahtevanih dokazil, in sicer potrdila o svojih dohodkih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo tožbe oziroma potrdila, da je brezposelen oz. da je prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Teh dokazil tudi po presoji pritožbenega sodišče ne morejo nadomestiti izjave tožnika in napoved za odmero dohodnine za leto 2002, ki pa jo je tožnik predložil.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.