Appeal dismissed; depreciation requires ownership or financial lease rights per accounting standards.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal against the Administrative Court's decision rejecting the taxpayer's claim for a tax deduction on depreciation. The taxpayer argued that using vehicles without formal ownership should still qualify as a deductible expense under tax law, while the tax authority maintained that accounting standards strictly require ownership or financial lease rights to recognize depreciation. The court ruled that since the vehicles were neither owned nor under a financial lease, amortization could not be calculated, and the taxpayer's reliance on accounting standards was legally sound.
Legislator headnote
AI generated1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu; Slovenski računovodski standard 1.1: Depreciation expenses are deductible only if assets are owned by the entity or subject to a financial lease right.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1564/2000-11 z dne 15.11.2001.
[JEDRO]
Podlaga za odpis amortizacije kot odhodka v postopku odmere davka od dobička pravnih oseb je izkazano lastništvo nad osnovnimi sredstvi ali pravica do finančnega najema. Sredstva, ki se amortizirajo ter pričetek obračunavanja amortizacije, določajo slovenski računovodski standardi.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/79 in 70/2000 - v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 24.7.2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčne uprave RS, Davčnega urada B. z dne 26.2.1999, s katero je bilo tožeči stranki naloženo plačilo davka od dobička pravnih oseb za leto 1997 v višini 2.116.197,00 SIT s pripada-jočimi zamudnimi obrestmi ter akontacij davka od dobička pravnih oseb za leto 1988, v višini 2.116.200,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka je v svojih poslovnih knjigah med osnovnimi sredstvi izkazovala tovorna vozila in je zanje obračunala amortizacijo ter na njihovi podlagi uveljavila davčno olajšavo za investicije v opredmetena osnovna sredstva, do česar pa, po presoji tožene stranke, ni upravičena, ker navedena opredmetena osnovna sredstva niso bila v njeni lasti niti ni izkaz-ala, da ima do njih pravico iz finančnega najema.
V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje navaja, da med strankama ni sporno, da je tožeča stranka v svojih poslovnih knjigah med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazala tovorna vozila, za katera ni izkazala lastninske pravice. V skladu z določilom 50. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98 in 6/99 - ZGD) morajo družbe voditi poslovne knjige in izdelati poslovna poročila v skladu s predpisi ter ob upoštevanju računovodskih standardov, pri čemer morajo računovods-ki izkazi prikazovati resnično stanje premoženja.
Na uporabo računovodskih standardov, in sicer, glede ugotavljanja dobička in sredstev, ki se amortizirajo, napotuje tudi Zakon o davku od dobička pravnih oseb (Ur. list RS, št. 72/93 - ZDDPO). V 16. členu določa, da se sredstva, ki se amortizirajo, določajo s predpisi ali računovodskimi standardi. Sklep o določitvi trideset temeljnih Slovenskih računovodskih standardov je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 69/93. Slovenski računovodski standard 1.1. (SRS 1.1.) v okviru metod zajemanja in izkazovanja opredmetenih osnovnih sredstev določa, da opredmetena osnovna sredstva obsegajo postavke, ki so skladne z opredelitvami v poglavju C tega standarda in so v lasti podjetja, ali pa ima podjetje na njih pravico do finančnega najema.
Ker tožeča stranka tovornih vozil ni imela v lasti ali na njih pravice iz finančnega najema, ne more obračunati amortizacije niti ne more uveljavljati olajšave za vlaganje v osnovna sredstva. Pogodbe, ki jih je med inšpekcijskim po- stopkom predložila tožeča stranka so najemne pogodbe in ne morejo izkazovati pridobitve lastninske pravice niti nimajo značaja pogodb o finančnem najemu.
Tožeča stranka vlaga pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da sodba nima pravne podlage, saj je bila davčna obveznost ugotovljena nepravilno in na podlagi pravil, ki nimajo narave zakona ali podzakonskega akta. Vozila, na katerih sicer ni imela pravnoformalnega lastništva, je uporabljala za opravljanje dejavnosti in so bila neposreden pogoj za doseganje prihodka. S-odišče je zato zmotno uporabilo materialno pravo, saj iz določila 12. člena ZDDPO izhaja, da se davčnemu zavezancu priznavajo vsi odhodki, ki so bili v neposredni povezavi z ustvarjenim prihodkom. Odhodek je vse tisto, kar je bil neposreden pogoj za ustvaritev prihodka. Izpolnitve pogoja formalnega lastništva sodišče ne bi smelo upoštevati. Lastninska pravica tudi ni zakonsko predpisan pogoj za priznavanje stroška.
Nadalje navaja, da je ustavno nedopustna upor-aba SRS. Ustava RS v 147. členu določa, da se da-vki smejo predpisovati samo z zakonom, po določbi 154. člena pa morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati.