Appeal dismissed; lower court correctly found gravel road not direct cause of flooding.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ob ugotovitvi nižjih sodišč, da makadamska cesta ni neposredni vzrok prelivanja meteornih vod na zemljišče, ki je last tožeče stranke (pa tudi na druga zemljišča, ki so last drugih oseb), je odločitev nižjih sodišč, da tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, materialnopravno pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da mora tožena stranka urediti odvodnjavanje v celotni dolžini meje med nepremičninama parc. št. 1080, k.o., ki je v naravi javna pot in parc. št. 860, k.o., ki je last tožnika in sicer tako, da mateorne vode ne bodo več odtekale na nepremičnino, ki je last tožnika.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo in uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče je sprejelo mnenje izvedenca. Ta je v svojem mnenju navedel, da je večji povzročitelj spremenjenih razmer asfaltna cesta. To pa pomeni, da je delno vzrok za zamakanje tudi sporna makadamska pot. Izvedenec je v mnenju podal tudi celo vrsto možnih rešitev. Ena od teh je bila tudi gramoziranje makadamske ceste. Iz tega pa izhaja, da je vzročna zveza podana, zaključek obeh sodišč, da temu ni tako, pa napačen. Sicer pa so izvajanja izvedenca v nasprotju z listinskimi dokazi iz katerih izhaja, da je povzročitelj prelivanja meteornih voda ravno makadamska cesta. Vpliv škodljivih imisij na tožnikovo zemljišče bi moralo sodišče preprečiti. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo določbi 156. člena ZOR in 5. člena ZTLR. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

V skladu z določbo 390. člena ZPP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemeljena.

Z revizijskimi trditvami, da je sodišče izvedene dokaze napačno ocenilo in zato prišlo do nesprejemljivega zaključka, da poljska pot ni neposredni vzrok za to, da na zemljiščih tožeče stranke prihaja do zamakanja in zaradi tega zamakanja do nastanka škode, izpodbija tožeča stranka dokazno oceno nižjih sodišč in v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v reviziji ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP).

Tudi revizijska trditev, da je mnenje izvedenca v nasprotju z listinskimi dokazi (zapisnikom o inšpekcijskem pregledu) ni sprejemljiva. To trditev je tožeča stranka postavila že v pritožbenem postopku, sodišče druge stopnje pa je nanjo obširno odgovorilo, zaradi česar ponovno utemeljevanje, zakaj zatrjevanega nasprotja med mnenjem izvedenca in listinami ni, ni potrebno. Ob ugotovitvi nižjih sodišč, da makadamska cesta ni neposredni vzrok prelivanja meteornih vod na zemljišče, ki je last tožeče stranke (pa tudi na druga zemljišča, ki so last drugih oseb), je odločitev nižjih sodišč, da tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, materialnopravno pravilna. Ker nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve tudi nista zagrešili bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je bilo potrebno revizijo kot neutemeljeno zavrniti (393. člen ZPP).