Appeal dismissed; victim status rights apply only from new law's effective date, not claim filing date.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 970/2000-6 z dne 9.4.2001.

[JEDRO]

Status in pravice žrtve vojnega nasilja izgnanca pripadajo tožniku šele na podlagi novele ZZVN-B, ki je pričela veljati dne 10.8.1996, ne pa od dneva vložitve njegove zahteve za priznanje statusa.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.4.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka delno ugodila tožnikovi pritožbi in odločbo Upravne enote K. z dne 20.3.1997 odpravila ter sama odločila o zadevi. Priznala je tožniku status žrtve vojnega nasilja - izgnanca za obdobje od 12.8.1941 do 15.5.1945 kot podlago za priznanje pokojninske dobe in plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja od 1.9.1996 dalje ter od istega datuma dalje pravico do doživljenjske mesečne rente za 49 mesecev nasilja, ob upoštevanju revalorizacij v višini 10.759,42 SIT.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je šele novela Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-B) razširila krog upravičencev za uveljavljanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanca tudi na tiste osebe, ki so imele od prenehanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ne glede na to, na katerem ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno (1. člen ZZVN-B). Izpodbijana odločba tožene stranke je tako upoštevala mnenje, izraženo v sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 886/98-7 z dne 20.12.1999 v zvezi s tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6.5.1998. Sodišče je z navedeno sodbo ugotovilo, da je tožena stranka dolžna upoštevati novelo ZZVN-B, ki je že veljala v času izdaje izpodbijane odločbe. Ker je novela ZZVN-B stopila v veljavo dne 10.8.1996, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je priznala tožniku pravico do doživljenjske mesečne rente ter pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, od 1.9.1996 dalje.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo povzema določbe ZZVN, ki so veljale v času vložitve njegove zahteve za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja (25.1.1996). Navaja, da iz določb ZZVN ne izhaja, da bi se moralo nasilje okupatorjev in agresorjev nad upravičencem za status žrtve vojnega nasilja zgoditi na ozemlju sedanje Republike Slovenije. Ker je izpolnjeval vse zakonske pogoje iz ZZVN, ki so veljali v času vložitve njegove zahteve za priznanje tega statusa, ni nikakršnih razlogov, da se mu ne priznajo uveljavljane pravice od 1.2.1996 dalje in ne šele od 1.9.1996 dalje, kot je bilo določeno z odločbo upravnega organa. Novi 4. odstavek 2. člena ZZVN le na videz razširja krog upravičencev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Doživel je prisilno izselitev na ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije (bil je izgnan iz V. v B. in še iz B. v V.O.), po prenehanju prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja pa se je vrnil v materin domači kraj (Š.L.), to je v svojo domovino pred 31.12.1945. Izpolnjeval je vse pogoje za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja tudi po predpisih, ki so veljali ob izdaji prvostopenjske upravne odločbe (20.3.1997) ter mu zato gredo pravice iz statusa žrtve vojnega nasilja že od 1.2.1996 dalje in ne šele od 1.9.1996.

Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in spremembo odločbe tožene stranke s tem, da se v 4. in 6. točki izreka datum "1.9.1996"

nadomesti z datumom "1.2.1996".

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Dejansko stanje, kot izhaja iz odločbe tožene stranke, izpodbijane v tem upravnem sporu in ki ga povzema tudi izpodbijana sodba, med strankama ni sporno. Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožniku pripadajo status in pravice žrtve vojnega nasilja - izgnanca šele na podlagi novele ZZVN-B, ki pa v času vložitve tožnikove zahteve za priznanje tega statusa (20.1.1996) še ni veljala. Novela ZZVN-B je pričela veljati dne 10.8.1996 oziroma naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 44/96 z dne 9.8.1996, kot sta to pravilno ugotovila sodišče prve stopnje in tožena stranka. Z navelo ZZVN-B pa ni bila predvidena njena retroaktivna uporaba. Zato pritožbeni ugovori o nepravilni razlagi ZZVN in ZZVN-B ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.