Legislator Case Law & Legislation
Sodba II Ips 737/93 ECLI:SI:VSRS:1993:II.IPS.737.93 AI generated

Supreme Court dismisses appeal in divorce case, upholding child support order based on statutory guidelines.

Case Number Sodba II Ips 737/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal, confirming the lower court's divorce judgment and child support order. The appellant argued that the monthly support amount was unaffordable due to existing loan obligations, but the court found the first-instance decision correctly applied statutory criteria regarding income and needs. Consequently, the appeal was rejected as unfounded, and the original support obligation of 4,000 SIT remains in force.

Legislator headnote

AI generated

1. odstavek 123. člen ZZZDR; 79. člen ZZZDR; Parents are obligated to support their children, and the court determines the support amount based on the parents' financial capacity and the child's needs.

Keywords

AI generated
child support obligation divorce proceedings financial capacity assessment loan debt impact appeal dismissal family law enforcement statutory guidelines

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Starši so dolžni preživljati svoje otroke (1. odstavek 123. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo - v nadaljevanju ZZZDR). Višino prispevka za preživljanje pa določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (79. člen ZZZDR). Ob upoštevanju dohodkov, ki jih mesečno dobivata otrokova starša, otrokovih potreb, ter tudi dejstva, da so toženčevi dohodki obremenjeni z najetimi posojili, so z odločitvijo, da mora tožena stranka plačevati mesečno preživnino v znesku 4.000 SIT, kriteriji iz 79. člena ZZZDR brez dvoma upoštevani. Zato je odločitev o določitvi preživnine na 4.000 SIT materialnopravno pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, njuno mladoletno hčer je dodelilo v vzgojo in varstvo materi, toženi stranki pa naložilo, da mora od 1.9.1992 plačevati mesečno preživnino v znesku 4.000 SIT.

Pritožbo tožene stranke proti odločitvi o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo in plačevanju preživnine je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Proti delu pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, s katerim je bilo odločeno o preživninski obveznosti, je vložila tožena stranka pravočasno revizijo, v kateri ni izrecno uveljavljala nobenega revizijskega razloga. Preživnine v znesku 4.000 SIT mesečno tožena stranka ne zmore plačevati. Pri določitvi preživnine bi se moralo v večji meri upoštevati, da mora vračati kredite, ki sta jih pravdni stranki pridobili tekom trajanja zakonske zveze. Ker gre za dolgoročne kredite, bi jih vsaj eno polovico morala vračati tožnica. V skladu s 390. členom ZPP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemeljena.

Starši so dolžni preživljati svoje otroke (1. odstavek 123. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo - v nadaljevanju ZZZDR). Višino prispevka za preživljanje pa določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (79. člen ZZZDR). Ob upoštevanju dohodkov, ki jih mesečno dobivata otrokova starša, otrokovih potreb, ter tudi dejstva, da so toženčevi dohodki obremenjeni z najetimi posojili, so z odločitvijo, da mora tožena stranka plačevati mesečno preživnino v znesku 4.000 SIT, kriteriji iz 79. člena ZZZDR brez dvoma upoštevani. Zato je odločitev o določitvi preživnine na 4.000 SIT materialnopravno pravilna, revizija tožene stranke pa neutemeljena.

V okviru preizkusa izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) je revizijsko sodišče tudi ugotovilo, da tekom obravnavanja zadeve ni prišlo do bistvene kršitve določb ZPP iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).