Customs declaration determines liability; contract with user does not shift duty to pay duties.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2147/97-11 z dne 8.7.1999.

[JEDRO]

Kdo je v posameznem primeru oseba, ki je odgovorna za plačilo carine, izhaja iz vložene carinske deklaracije, na podlagi katere se začne carinjenje blaga.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97 ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 4.7.1997. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice L. z dne 29.5.1995, s katero ji je carinski organ prve stopnje na podlagi 2. odstavka 272. člena Carinskega zakona (v nadaljevanju CZ/76) naložil plačilo carine in drugih uvoznih dajatev v skupnem znesku 972.823,00 SIT za motorno vozilo, uvoženo po UCD Carinske izpostave K. L. z dne 16.6.1994. Blago, ki ga je tožeča stranka uvozila po navedeni UCD za uporabnika F., zunanja trgovina d.o.o., L. (v nadaljevanju uporabnik) in ob uvozu uveljavljala carinsko oprostitev po določbi 30.b člena CZ/76 in za katerega je bila ob uvozu oproščena plačila carine in drugih uvoznih dajatev, namreč ni bilo uporabljeno za namene, za katere je bilo oproščeno plačila carine in drugih uvoznih dajatev (opravljanje rent a car dejavnosti). Sodišče prve stopnje se z odločitvijo tožene stranke strinja, saj pogodba o dolgoročnem najemu vozila (60 mesečnem), tudi po njeni presoji, ne sodi v opravljanje rent a car dejavnosti. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe nadalje izhaja, da listine, zbrane v upravnih spisih, potrjujejo ugotovitev tožene stranke, da je v rubriko 8 UCD kot carinski zavezanec vpisana tožeča stranka. Glede na določbo 24. člena CZ/76, je tožeča stranka s tem, ko je v polje 8 UCD navedla kot carinskega zavezanca sebe, prevzela obveznost plačila carine in drugih uvoznih dajatev, med drugim tudi obveznosti, ki so predmet izpodbijane odločbe.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je za uporabnika, na podlagi njegovega naročila, uvozila blago. Svojo pogodbeno obveznost je izpolnil, vse morebitne, kasneje ugotovljene, nepravilnosti, pa bremenijo uporabnika blaga. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Carinski zavezanec je oseba, na katero se glasi prevozna listina, oseba, na katero so prenesene pravice iz prevozne listine, oseba, ki prenaša blago na območje Slovenije, ali ga od tod odnaša, kot tudi vsak drug, ki je v primerih, določenih v tem zakonu, dolžan plačati carino (1. odstavek 24. člena CZ/76). Kdo je v posameznem primeru oseba, ki je odgovorna za plačilo carine (carinski zavezanec), izhaja iz vložene carinske deklaracije, na podlagi katere se začne carinjenje blaga. Da je v obravnavanem primeru tožeča stranka v deklaraciji navedena kot carinska zavezanka, pa niti ni sporno, saj tega ne ugovarja.

Pritožbena navedba, da je po izpolnitvi svoje pogodbene obveznosti, zavezanost za plačilo carine in drugih uvoznih dajatev prešla na uporabnika blaga, nima podlage v CZ/76. Tudi sicer razmerje med špediterjem in uporabnikom ne predstavlja relevantega dejstva za odločitev v tej zadevi.

Ker niso podani v pritožbi zatrjevani razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo, na podlagi 73. člena ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.