Legislator Case Law & Legislation
Sodba I Up 560/99 ECLI:SI:VSRS:2002:I.UP.560.99 AI generated

Appeal dismissed; oral protest without official record deemed inadmissible under ZUP procedural rules.

Case Number Sodba I Up 560/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a first-instance judgment that rejected the plaintiff's administrative lawsuit. The plaintiff argued that he had timely lodged an oral protest, but the court found no official record or minutes confirming such submission. The court ruled that under the General Administrative Procedure Act, an oral statement alone is legally insufficient without a written record, and since the administrative file contained no evidence of a formal protest, the claim was untimely.

Legislator headnote

AI generated

ZUP 1986, 233. člen; 66. člen: An oral protest without a corresponding written entry in the official minutes is legally ineffective and does not constitute a valid filing of an administrative appeal.

Keywords

AI generated
oral protest admissibility administrative procedure law written record requirement statute of limitations procedural formalities minutes of record timely filing

Cited Legislation

AI generated
Zakon o upravnem postopku 1986, 1. odstavek 66. člen
Zakon o upravnem postopku 1986, 233. člen
Zakon o upravnem postopku 1986, 74. do 79. člen
Zakon o upravnem sporu 1997, 1. odstavek 59. člen
Zakon o upravnem sporu 1997, 73. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 162/98-11 z dne 17.6.1999.

[JEDRO]

Po ZUP (1986) za vložitev pritožbe ne zadostuje ustna izjava, brez sestave zapisnika o njenem sprejemu. Za pritožbo velja, da mora biti v pisni obliki izročena naravnost ali po pošti organu prve ali druge stopnje (233. člen), ali dana kot ustna vloga na zapisnik (66. člen), ki se sestavi v pisni obliki in po načelih, ki sicer veljajo za sestavo zapisnika (74. do 79. člen).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.11.1997. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke, Izpostave K. z dne 19.9.1995, s katero je organ prve stopnje pritožbo tožnika zoper odločbo o odmeri dohodnine za leto 1994 zavrgel kot prepozno vloženo.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da po 234. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže. Pritožba se vloži v roku 15 dni, če ni z zakonom drugače določeno. Pravica pritožbe je časovno omejena pravica, ki po preteku določenega roka ugasne. Iz upravnih spisov izhaja, da je vložnik vložil pritožbo dne 25.7.1995, dne 6.7.1995 pa je prejel odločbo organa prve stopnje. Ker je rok za vložitev pritožbe potekel dne 21.7.1995, je tožena stranka pravilno pritrdila odločitvi organa prve stopnje. Tožbeni ugovori, da je tožnik vložil pritožbo ustno, so neupoštevni, ker sama ustna izjava tožnika, da se pritožuje, brez sestave zapisnika o tem, za pravilno vložitev pritožbe ne zadostuje. ZUP/86 namreč v 1. odstavku 66. člena določa, da je organ, ki je pristojen za sprejem vloge oziroma ustnega sporočila, dolžan sprejeti vlogo, ki se mu izroči, oziroma vzeti ustno sporočilo na zapisnik. V upravnih spisih ni zapisnika o ustno vloženi pritožbi, tožnik pa svojih trditev o ustno vročeni pritožbi tudi ni z ničemer izkazal.

Tožnik v pritožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in predlaga, da za razjasnitev zadeve pritožbeno sodišče zasliši uradno osebo tožene stranke g. C. in ga sooči z njim. Ponovno navaja, da je pravočasno vložil ustno pritožbo zoper odmero dohodnine za leto 1994, saj je podal ustno izjavo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da po ZUP/86 za vložitev pritožbe ne zadostuje ustna izjava, brez sestave zapisnika o njenem sprejemu. ZUP/86 namreč sami ustni izjavi oziroma ustni najavi pritožbe ne daje nobenih pravnih učinkov. Za pritožbo velja, da mora biti v pisni obliki izročena naravnost ali po pošti organu prve ali druge stopnje (233. člen ZUP/86), ali pa dana kot ustna vloga na zapisnik (66. člen ZUP/86), ki se sestavi v pisni obliki in po načelih, ki sicer veljajo za sestavo zapisnika (74. do 79. člen ZUP/86), saj, glede na določbo 2. odstavka 74. člena ZUP/86, ustno izjavo o vložitvi pritožbe ne gre šteti za manj važne izjave.

Po podatkih upravnih spisov vsebuje odločba o odmeri dohodnine za leto 1994 (z dne 3.7.1995) pravilen pravni pouk, da je zoper njo dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance - Republiško upravo za javne prihodke v Ljubljani v 15 dneh po njeni vročitvi in da se pritožba vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri pristojni izpostavi. Ker v upravnih spisih ni zapisnika o sprejemu tožnikove ustne izjave o pritožbi, niti podatka, ki bi nakazoval, da je bil takšen zapisnik sestavljen, tožniku pa tudi ni bil dan napačen pravni pouk, se tožnik ne more uspešno sklicevati na svoja zatrjevanja o ustno vloženi pritožbi. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, tožnik v upravnem postopku in v tožbi, s katero je začel upravni spor, za svoja zatrjevanja ni navedel nobenih konkretnih okoliščin niti dokazov, ki bi jih bilo potrebno presoditi. Konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bi o tožnikovi ustni izjavi o pritožbi moral biti sestavljen zapisnik o pritožbi, ne vsebuje niti pritožba, niti jih ni v upravnih spisih. Zato je, tudi po presoji pritožbenega sodišča, šteti tožnikove navedbe za neizkazana zatrjevanja, ki jih ni mogoče upoštevati.

Ker imajo podlago v podatkih upravnih spisov ugotovitve, da je prepozna tožnikova pritožba, vložena dne 25.7.1995, ker je pritožbeni rok potekel dne 21.7.1995, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je pritrdilo odločitvi tožene stranke, tožnikovo tožbo pa zavrnilo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi 73. člena ZUS, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.