Appeal dismissed; no legal interest exists to challenge a final administrative act granting citizenship.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1758/2000-12 z dne 6.3.2002.

[JEDRO]

Pravni interes za izpodbijanje dokončnih upravnih aktov ima po prvem odstavku 4. člena ZUS tisti, ki uveljavlja oziroma izkaže, da je z dokončnim upravnim aktom prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih in da je zaradi takšne prizadetosti nujno sodno varovanje njegovih pravic ali pravnih interesov. Če je z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom v celoti ugodeno tožnikovemu zahtevku, tožnik ne izkazuje pravnega interesa, saj v upravnem sporu ne more izboljšati svojega pravnega položaja.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.

50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo proti odločbi z dne 25.9.2000, s katero je tožena stranka tožnika sprejela v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 27. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št.

1/91-I, 30/91-I in 13/94, v nadaljevanju ZDRS).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da mora vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic, ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora ves čas postopka izkazovati, da je odločitev sodišča nujna in potrebna zaradi varstva njegovih pravic, ker bi mu morebitna ugodna rešitev zagotavljala neko pravico in pravno korist, ki je brez sodne odločbe ne bi imel. Tožnik v tem upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije. To pomeni, da je tožena stranka ugodila njegovi vlogi in da je z izdajo izpodbijane odločbe odpadel njegov pravni interes oziroma odpadla njegova pravovarstvena potreba v tem upravnem sporu.

Tožnik navaja v pritožbi, da je sodišče prve stopnje kršilo Ustavo RS in zakone, predvsem ZDRS in poseglo v njegove pravice. Zatrjuje, da naj bi takšne kršitve storila tudi tožena stranka z izdajo izpodbijane odločbe, ki naj bi bila zaradi svoje vsebine lažna.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pravni interes, ki je bistvena predpostavka za dovoljenost upravnega spora, je možnost, da stranka v postopku, ki ga vodi, izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes za izpodbijanje dokončnih upravnih aktov ima po 1. odstavku 4. člena ZUS tisti, ki uveljavlja oziroma lahko izkaže, da je z dokončnim upravnim aktom prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih in da je zaradi takšne prizadetosti nujno sodno varovanje njegovih pravic ali pravnih interesov.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločbe, zoper katero je naperjena njegova tožba. Z izpodbijano odločbo je bilo namreč odločeno, da se tožnik sprejme v državljanstvo Republike Slovenije. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je tožena stranka z izdajo izpodbijane odločbe ugodila tožnikovi vlogi (z dne 20.1.1997), ki je v upravnih spisih, to pa pomeni, da tožnik v upravnem sporu ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo tožnikovo tožbo. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, ker niso pravno pomembni za ugotovitev, ali v obravnavani zadevi tožnik izkazuje pravni interes.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. členom ZUS,in potrdilo izpodbijani sklep.