Appeal dismissed; late filing treated as restoration request; administrative act not voidable under denationalization law.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 58/2000-10 z dne 12.12.2001.

[JEDRO]

Pritožba, ki jo vloži stranka, ki ni bila udeležena v upravnem postopku, po izteku roka za stranko, ki je bila udeležena v postopku, se obravnava kot predlog za obnovo postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo, s katero je izpodbijala odločbo tožene stranke z dne 26.11.1999. Z njo je bila zavržena njena pritožba zoper odločbo Območne geodetske uprave L., Izpostave K. z dne 3.2.1994, s katero je navedeni prvostopni organ na podlagi 2. odstavka 30. člena Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 72/86, v nadaljevanju ZZKat) ugotovil in evidentiral spremembe katastrskih podatkov za parcele št. 1467/4, 1452/1, 1470, 1467/1, 1467/2, 1467/6, 1467/7, 1453/1, 1453/2, 1453/3, 1451, 1452/2, 1452/4, 1452/5, 1468/2, 1444/1, 1444/4, 1448/1, 1448/2, 1449, 1466/2, 1466/3, 1469 in 1465/1 k.o. P. Ker tožnica ni bila udeležena kot stranka v postopku, je treba po presoji tožene stranke, njeno pritožbo vloženo po izteku pritožbenega roka za stranko, ki je bila udeležena v postopku, obravnavati kot predlog za obnovo postopka.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da je prvostopni upravni organ štel za stranko v postopku ugotavljanja spremembe vrste rabe in postopku parcelacije navedenih parcel le uporabnika podjetje S. iz K. ter le njemu vročil odločbo z dne 3.2.1994. Ker navedena stranka ni vložila pritožbe je odločba postala pravnomočna dne 30.3.1994. Tožnici kot denacionalizacijski upravičenki na navedenih parcelah je bila odločba vročena šele na njeno zahtevo dne 29.1.1999, pritožbo zoper njo pa je vložila dne 10.2.1999. Odločitev tožene stranke, da se tožničina pritožba, ki je bila vložena po izteku pritožbenega roka za stranko, ki je bila udeležena v postopku, obravnava kot predlog za obnovo postopka, je zato pravilna. Iz upravnih spisov tudi izhaja, da je bila s sklepom navedenega prvostopnega upravnega organa z dne 25.11.1999 obnova obravnavanih geodetskih postopkov že dovoljena. Ker upravna odločba ni pravni posel, sprememba oziroma uskladitev katastrskih podatkov s podatki v naravi pa ne razpolaganje z nepremičninami, je zavrnilo tožbeni ugovor, da je odločba z dne 3.2.1994 nična iz razlogov 88. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen).

Tožnica v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da sprememba katastrskih podatkov ne pomeni razpolaganja z nepremičninami, ki za premoženje, za katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, po določbi 88. člena navedenega zakona ni dopustno. Tudi z geodetskimi posegi se lahko spreminja stanje premoženja. Zato meni, da je odločba prvostopnega upravnega organa, s katero so bile ugotovljene in evidentirane spremembe katastrskih podatkov za obravnavane parcele, nična. Obnova postopka, s katero bi se denacionalizacijskim upravičencem dopustila udeležba v postopku ureditve zemljiškoknjižnega katastrskega stanja, po njeni presoji ni mogoča, saj ni mogoče obnoviti postopka, ki temelji na ničnem pravnem poslu. Zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka in Državni pravobranilec RS, kot zastopnik javnega interesa ter prizadeta stranka S. K. na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Ker tožnica, kot denacionalizacijska upravičenka, ni bila udeležena v postopku ugotavljanja in evidentiranja sprememb katastrskih podatkov za v zadevi obravnavane parcele, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se njena pritožba vloženo po izteku pritožbenega roka za stranko, ki je bila udeležena v postopku, obravnava kot predlog za obnovo postopka. V obnovljenem postopku, bo tožnici kot stranki dana možnost varovati pravice in pravne koristi, ki zanjo izhajajo iz ZDen.

Po presoji pritožbenega sodišča, je ničnostna posledica iz 2.

odstavka 88. člena ZDen določena le za akte civilnega prava, ne pa tudi za akte upravnopravne narave. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da upravni akt, s katerim je prvostopni upravni organ ugotovil in evidentiral spremembe katastrskih podatkov iz razlogov 1. odstavka 88. člena ZDen, ne more biti ničen. Sama uskladitev katastrskih podatkov s podatki v naravi pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni razpolaganje, ki bi lahko vplivalo na vrnitev in obliko vrnitve podržavljenega premoženja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče spoznalo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 73. člena ZUS, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.