Court rejects transfer of civil case to another competent court as it would not facilitate proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request to transfer the civil liability case to a different competent court. The defendant argued that an on-site inspection of the accident site in Vintgar would be more efficient at the court in Radovljica, while the plaintiff contended that most evidence, including witness testimonies, was already located in the original court's jurisdiction. The court determined that the proposed transfer would not result in a more efficient trial because the primary evidentiary needs remained within the original court's territory.
Legislator headnote
AI generatedArticle 68 of the Civil Procedure Act; A request to delegate a case to another competent court is granted only if it is obvious that proceedings would be easier that way or other significant reasons exist.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišče se zavrne.
[JEDRO]
V dosedanjem postopku sta obe pravdni stranki predlagali izvedbo dokazov, s katerimi dokazujeta obstoj dejstev, na katera opirata svoj zahtevek (tožeča) oziroma ugovore (prvotožena). S strani prvotožene stranke predlagani dokaz z ogledom kraja nezgode, glede katerega sodišča v dosedanjem postopku še niti ni odločilo, da ga bo izvedlo (2. odstavek 220. člena ZPP), in če ga bo, kako ga bo izvedlo, saj obstaja možnost izvedbe tega dokaza tudi na način iz 224. člena ZPP, je le eden izmed številnih dokaznih predlogov. Pretežni del doslej ponujenih dokazov obeh pravdnih strank se nanaša na zaslišanje očividcev nezgode. Ti pa imajo, tako kot tudi tožniki, ki jih bo potrebno tekom postopka tudi zaslišati, prebivališče na območju sodišča, pri katerem je tožba vložena. Glede na to, ter ob upoštevanju določbe 224. člena ZPP, delegacija drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi prav gotovo ne bi imela za posledico, da bi se laže opravil postopek.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je dne 2.12.1992 vložila pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti, enoti v Lendavi tožbo zaradi plačila odškodnine.
Prvotožena stranka je na tožbo odgovorila in v tožbenem odgovoru predlagala, naj se v tej pravdni zadevi za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče. Kot razlog je navedla dejstvo, da predlaga izvedbo dokaza z ogledom kraja, kjer je prišlo do škodnega dogodka. Zato bi bilo smotrno (glede na to, da je do škodnega dogodka prišlo v sotesti Vintgar), da se za obravnavanje zadeve določi Temeljno sodišče v Kranju, enota v Radovljici.
Tožeča stranka je predlogu nasprotovala. Po njenem mnenju delegacija pristojnosti ne bi bila smotrna, saj bo potrebno večino dokazov, ki sta jih pravdni stranki doslej predlagali, izvesti ravno pri sodišču, pri katerem je tožba vložena.
Predlog ni utemeljen.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (68. člen ZPP). Po mnenju vrhovnega sodišča pa pogoji iz 68. člena ZPP v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.
V dosedanjem postopku sta obe pravdni stranki predlagali izvedbo dokazov, s katerimi dokazujeta obstoj dejstev, na katera opirata svoj zahtevek (tožeča) oziroma ugovore (prvotožena). S strani prvotožene stranke predlagani dokaz z ogledom kraja nezgode, glede katerega sodišča v dosedanjem postopku še niti ni odločilo, da ga bo izvedlo (2. odstavek 220. člena ZPP), in če ga bo, kako ga bo izvedlo, saj obstaja možnost izvedbe tega dokaza tudi na način iz 224. člena ZPP, je le eden izmed številnih dokaznih predlogov. Pretežni del doslej ponujenih dokazov obeh pravdnih strank se nanaša na zaslišanje očividcev nezgode. Ti pa imajo, tako kot tudi tožniki, ki jih bo potrebno tekom postopka tudi zaslišati, prebivališče na območju sodišča, pri katerem je tožba vložena. Glede na to, ter ob upoštevanju določbe 224. člena ZPP, delegacija drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi prav gotovo ne bi imela za posledico, da bi se laže opravil postopek. Zato je vrhovno sodišče predlog kot neutemeljen zavrnilo.