Appeal dismissed: citizen complaints are not requests for inspection but grounds for ex officio duty.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of a citizen's lawsuit. The plaintiff argued that his complaints regarding illegal construction entitled him to an urban planning inspection procedure, while the defendant organization maintained the lower court's ruling. The court held that such complaints merely serve as a basis for an organ's ex officio duty to initiate proceedings, not as a direct request for an inspection measure, thereby denying the complainant standing as a party.
Legislator headnote
AI generated4. točka 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu; Vloge občanov in organizacij ter opozorila organov niso zahteve za uvedbo urbanističnega inšpekcijskega postopka, ampak le podlaga za morebitno pobudo organa, da uvede tak postopek po uradni dolžnosti.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 182/2001-10 z dne 19.12.2001.
[JEDRO]
Vloge občanov in organizacij ter opozorila organov niso zahteve za uvedbo urbanističnega inšpekcijskega postopka, ampak le podlaga za morebitno pobudo organa, da uvede tak postopek po uradni dolžnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je, na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11.1.2000, s katero je tožena stranka ugodila pritožbi F.G. in M.G. (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) ter odpravila odločbo urbanistične inšpekcije Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote L., Izpostava K. z dne 28.8.1999, ter zadevo vrnila prvostopnemu upravnemu organu v ponoven postopek in odločanje. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 124. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list SFRJ, št. 47/86). Sodišče prve stopnje meni, da vloge in opozorila ne predstavljajo zahteve za uvedbo upravnega inšpekcijskega postopka, ampak so le podlaga za morebitno uvedbo postopka po uradni dolžnosti. Oseba, ki je dala opozorilo ali vlogo, nima lastnosti stranke v inšpekcijskem postopku in ne more zahtevati izdaje inšpekcijskega ukrepa, kot tudi nima pravice vložiti pravnih sredstev zoper izrečeni inšpekcijski ukrep oziroma vložiti tožbe v upravnem sporu. V inšpekcijskem postopku, ki se uvede po uradni dolžnosti, namreč prijavitelj ne more uveljavljati kakšne svoje pravice ali neposredne pravne koristi, ker gre za splošno - javno korist. Ker tožnik torej ni bil stranka v upravnem postopku, lastnosti stranke tudi ni pridobil v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo zavrglo (4. točka 1. odstavka 34. člena ZUS).
Tožnik v tožbi na široko ponavlja tožbene navedbe in obširno razlaga, kako je prizadet zaradi črne gradnje prizadete stranke F. in M.G. Ne soglaša z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje ter meni, da so sodniki tega sodišča pristranski in da nadaljujejo z odločanjem o konkretnih zadevah v smislu prejšnjega režima.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo tožnikovo tožbo in se pravilno sklicuje na določbe 124. člena ZUP (Uradni list SFRJ, št. 47/86), ki se (na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 1/90-I, v zvezi z 324. členom Zakona o splošnem upravnem postopku - Uradni list RS, št. 80/99 in 70/2000) uporablja kot republiški predpis. Po teh določbah pristojni organ uvede postopek po uradni dolžnosti, če tako določa zakon ali na zakon temelječ predpis in če ugotovi ali izve, da je treba, glede na obstoječe dejansko stanje, za varstvo javne koristi uvesti upravni postopek, pri čemer mora pristojni organ upoštevati tudi morebitne vloge občanov in organizacij ter opozorila organov.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da te vloge in opozorila niso zahteve za uvedbo upravnega (v tem primeru inšpekcijskega) postopka, ampak le podlaga za morebitno pobudo organa, da uvede postopek po uradni dolžnosti. Zato je tudi pravilno stališče sodišča prve stopnje, da oseba, ki je dala opozorilo ali vlogo (kar je v konkretnem primeru storil tožnik), nima lastnosti stranke v inšpekcijskem postopku in ne more zahtevati izdaje inšpekcijskega ukrepa, kot tudi nima pravice vložiti pravnih sredstev zoper izrečeni inšpekcijski ukrep oziroma vložiti tožbe v upravnem sporu. Ker gre za splošno - javno korist, torej v inšpekcijskem postopku, ki se uvede po uradni dolžnosti, prijavitelj ne more uveljavljati kakšne svoje pravice ali neposredne pravne koristi.
Ker tožnik ni bil stranka v upravnem inšpekcijskem postopku, lastnosti stranke pa tudi ni pridobil v upravnem sporu, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo njegovo tožbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. členom ZUS, zavrnilo neutemeljeno pritožbo zoper prvostopni sklep.