Appeal dismissed: fixed-term employment contracts do not satisfy the permanent income requirement for Slovenian citizenship naturalization.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1870/96-11 z dne 8.4.1999.

[JEDRO]

Za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 10. členu ZDRS mora biti izpolnjen tudi pogoj, da ima prosilec zagotovljen trajni vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost (4. točka 1. odstavka 10. člena). Tega pogoja ni mogoče izkazati s prejemki iz pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ker takšna pogodba zaradi svoje časovne določenosti nima narave trajnega vira preživljanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi z dne 4.11.1996, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 10. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94, v nadaljevanju ZDRS), ker je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS, v zvezi s 5. členom Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94, v nadaljevanju uredba).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da izhaja iz upravnih spisov, da je bil tožnik zaposlen za določen čas, da obstaja možnost da se zaposli pri S.ž. d.d., Sekciji za p. v L. (potrdilo z dne 12.9.1996) in da ima družina K. v banki Z.s.z. v C. preko 20.000,00 nemških mark dobroimetja (dopis Z.s.z. z dne 24.4.1995). Glede na takšno dejansko stanje sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki, da ni izpolnjen pogoj iz 4. točke 1.

odstavka 10. člena ZDRS, po katerem mora imeti prosilec za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo (v nadaljevanju prosilec) zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost. V zvezi s tem pogojem je v 5. členu uredbe med drugim določeno, da se šteje, da ima prosilec zagotovoljeno trajno materialno in socialno varnost, če dokaže, da je redno zaposlen in višina njegovih prejemkov ustreza višini zajamčene plače (1. alinea 1. odstavka) oziroma ima kakšen drug reden trajni vir preživljanja v višini, navedeni v 1. alinei (3.alinea 1.

odstavka). Določbo 1. alinee 1. odstavka 5. člena uredbe je treba razlagati tako, da redna zaposlitev pomeni zaposlitev za nedoločen čas. Glede na predloženo listino o zaposlitvi za določen čas tožnik ni izkazal zaposlitve za nedoločen čas, iz navedenega potrdila S.ž. pa izhaja, da obstaja zgolj takšna možnost. Izpolnjevanje pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS ni izkazano niti z denarnimi sredstvi, ki jih ima družina K. na računu v banki v tujini, ker kot trajen vir preživljanja ni mogoče šteti sredstev, ki niso prisilno izterljiva.

Tožnik se pritožuje iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Zatrjuje, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, po katerem pogodba o zaposlitvi za določen čas ne more izkazovati redne zaposlitve, saj uredba ne določa, da bi bilo dokazovanje redne zaposlitve mogoče le s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Iz listin, ki jih je predložil, izhaja, da je od leta 1995 neprekinjeno zaposlen pri podjetju G. d.o.o., M., da je bil pred tem zaposlen pri S.ž. d.d., L. in da bi pri tem podjetju lahko sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, če bi pridobil državljanstvo Republike Slovenije.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, mora biti za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo (10.člen ZDRS) izpolnjen tudi pogoj iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS, da ima prosilec zagotovljen trajni vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost. Po merilih iz 1. odstavka 5. člena uredbe se šteje, da ima oseba zagotovljeno trajno materialno in socialno varnost, če dokaže, da je redno zaposlena in višina njenih prejemkov ustreza višini zajamčene plače; če prejema pokojnino, določeno v Republiki Sloveniji; če ima kakšen drug reden trajni vir preživljanja v višini zneska zajamčene plače ali zakonito pravico preživljanja po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Glede na navedeno mora imeti prosilec zagotovljeno trajno materialno in socialno varnost, ali v obliki lastnih sredstev, ki so prisilno izterljiva, ali v obliki rednega prejemanja plače, pokojnine ali preživnine, kar pomeni, da mora imeti trajni vir preživljanja za vnaprej.

Trajne materialne in socialne varnosti v smislu izpolnjevanja zakonskega pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne morejo izkazovati prejemki iz pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ker takšna pogodba zaradi svoje časovne določenosti nima narave trajnega vira preživljanja. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor, da naj bi sodišče prve stopnje napačno razlagalo določbe ZDRS in uredbe, ko je navedlo, da prejemki iz zaposlitve za določen čas ne štejejo kot trajni vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo zakonitost izpodbijane odločbe in svojo odločitev utemeljilo z razlogi, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Pravilno je uporabilo materialno pravo in utemeljeno sledilo ugotovljenemu dejanskemu stanju v upravnem postopku in v dokazni oceni prepričljivo pojasnilo, da tožnik s predloženimi listinami, in sicer s pogodbo o delovnem razmerju za določen čas od 18.2.1996 do dne 17.10.1996, potrdilom o možnosti bodoče zaposlitve pri S.ž. d.d., L. in potrdilom Z.s.z. v C. o dobroimetju družine K. pri tej banki ni izkazal enega izmed kumulativno predpisanih pogojev za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, in sicer pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.