Appeal dismissed; late fee waiver request rejected after administrative dispute became final. Request submitted post-finality invalid. Court upheld first instance decision. Fee waiver requires timely application before finality.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia dismissed the appeal against the first-instance court's refusal to grant a fee waiver. The plaintiff submitted a request for fee exemption on December 28, 2001, after the administrative dispute had already become legally binding on October 8, 2001. The court ruled that the tax obligation for the ruling arose upon service of the decision in 1999, making the late application invalid under the Law on Court Fees. Consequently, the court confirmed the first-instance decision, stating that fee waivers must be requested before the dispute concludes and cannot be granted retroactively.
Legislator headnote
AI generatedAccording to Article 14 of the Law on Court Fees; a court decision on fee exemption takes effect from the day the request is filed and applies to obligations arising from that day or later. Therefore, a request submitted after the administrative dispute has become final cannot be granted retroactively for obligations that arose prior to the request.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 275/99-19 z dne 10.1.2002.
[JEDRO]
Po pravnomočnosti upravnega spora ni mogoče več zahtevati oprostitve plačila sodne takse za sklep prve stopnje, s katerim je bil postopek končan.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks. V obrazložitvi sklepa navaja, da je tožnik 28.12.2001 vložil predlog za oprostitev plačila sodnih taks. V predlogu je navajal, da je 28.12.2001 dvignil priporočeno pošiljko, nalog-opomin za plačilo sodne takse za izdani sklep. Predlagal je, da ga sodišče zaradi socialne in ekonomske ogroženosti in zaradi same narave primera oprosti plačila sodne takse. Po določbi 14. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78, 36/83, 46/86, 34/88, 1/90 in 14/91 ter Uradni list RS, št. 38/96, 20/98, 50/98 - odl. US, 70/00 in 93/01, v nadaljevanju ZST) učinkuje sklep o oprostitvi plačila taks od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. Po določbi 4. člena ZST nastane taksna obveznost za vlogo takrat, ko se vloga vroči, za sodno odločbo pa takrat, ko se stranki vroči prepis odločbe. Sodišče ugotavlja, da je upravni spor končan s sklepom sodišča U 275/99-8 z dne 13.9.1999, ki je postal pravnomočen 8.10.2001. Glede na navedene določbe ZST predlogu za oprostitev sodne takse, vloženem dne 28.12.2001, za nazaj ni bilo mogoče ugoditi.
Tožnik v pritožbi navaja, da je že iz samega primera razvidno, da je socialno in ekonomsko ogrožen. Na to okoliščino je opozoril sodišče že pri sprožitvi upravnega spora, posebej pa še v kasnejših dopisih. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki se nanašajo na datum vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks in na čas pravnomočnosti upravnega spora so skladne s podatki spisa. Iz teh podatkov ne izhaja, da bi tožnik predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložil že prej, med trajanjem upravnega spora, do nastanka taksne obveznosti. Ker gre za takso za sklep, je taksna obveznost, glede na določbo 2. točke 2. odstavka 4. člena ZST, nastala takrat, ko je bil tožniku vročen prepis sklepa (15.9.1999). Narava samega spora, iz katerega izhaja tožnikova taksna obveznost, pa tudi ni takšna, da bi bila predvidena oprostitev plačila sodne takse že po samem zakonu. O oprostitvi plačila sodne takse pa sodišče odloča šele na predlog stranke. Ta pa mora biti izrecno podan. Pritožbeno sodišče zato zavrača tožnikove pritožbene ugovore. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo pravne podlage za ugoditev tožnikovemu predlogu.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. in 68. člena Zakona o upravnem sporu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.