Administrative court dismissed appeal; administrative courts lack jurisdiction to review consistency of subordinate regulations.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 65/2002-2 z dne 9.4.2002.

[JEDRO]

Za presojo medsebojne skladnosti podzakonskih predpisov upravno sodišče ni pristojno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo, s katero je tožnik v upravnem sporu predlagal, da sodišče ugotovi neskladje sklepa Vlade Republike Slovenije o določitvi cestninskih cest in višine cestnine (Uradni list RS, št. 109/2001, v nadaljevanju sklep) z Uredbo o cestnini za uporabo določenih cest (Uradni list RS, št. 51/97, v nadaljevanju uredba) v delu, ki se nanaša na cestninjenje cest med Š. in M. in da odloči, da imajo vsi, ki dokažejo, da so na tej razdalji plačevali previsoko cestnino, pravico do vrnitve preplačane razlike; s tožbo je tožnik predlagal tudi ugotovitev neskladja uredbe z Zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, v nadaljevanju ZJC) ter razglasitev sklepa in uredbe za nezakonita. Sodišče je tožbo zavrglo iz razloga, ker je za presojo ustavnosti in zakonitosti splošnega akta, kar po presoji sodišča sklep in uredba sta, pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije.

Tožnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče napačno ugotovilo, da ni pristojno za presojo skladnosti sklepa z uredbo, saj ustavno sodišče ni pristojno za presojanje medsebojne skladnosti dveh podzakonskih predpisov. Pri tem navaja tudi odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I 85/95 z dne 15.6.1995. Ker meni, da mora za presojo medsebojne skladnosti podzakonskih predpisov biti pristojno neko sodišče, sicer bi bilo strankam odvzeto pravno varstvo, predlaga, da se pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne pristojnemu upravnemu sodišču.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav tožnik uveljavlja pritožbena razloga tako iz 1. kot tudi 2. točke 1. odstavka 72. člena ZUS, po svoji vsebini pritožba vsebuje le ugovor zmotne uporabe materialnega prava, saj tožnik izpodbija le odločitev sodišča o nepristojnosti za obravnavanje konkretne zadeve. Pri tem pritožbeno sodišče meni, da ne gre za kršitev materialnega prava, ker je sodišče zavrglo tožbo zaradi nepristojnosti. Res je sicer, da za presojo medsebojne skladnosti podzakonskih predpisov ni pristojno ustavno sodišče, toda tudi upravno sodišče ni. V upravnem sporu odloča na podlagi 4. odstavka 1. člena ZUS sodišče o zakonitosti aktov državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, izdanih v obliki predpisa, vendar le tedaj, v kolikor taki predpisi urejajo posamična razmerja. Da sklep in uredba vlade ne urejata posamičnih razmerij in da torej ne gre za tožbo po 4. odstavku 1. člena ZUS (pa tudi ne po 2. in 3. odstavku 1. člena ZUS ne), pa je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišča pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (73. člen, v zvezi z 68. členom ZUS).