Appeal dismissed because plaintiff failed to declare property value exceeding 8,000 SIT in the initial complaint.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal filed by the tenant against the eviction order. The tenant argued for a retrial based on erroneous application of substantive law, but the court ruled that the right to appeal requires the plaintiff to declare a property value exceeding 8,000 SIT in the original complaint. Since the plaintiff omitted this declaration, the appeal was inadmissible regardless of the first-instance court's later valuation of 30,000 SIT.
Legislator headnote
AI generated3. odst. 382.čl. ZPP; 2. odst. 186.čl. ZPP; 392.čl. ZPP: In property disputes not involving monetary claims, the right to appeal is conditional upon the plaintiff declaring a property value exceeding 8,000 SIT in the initial complaint; failure to do so renders the appeal inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Tožeča stranka pri vložitvi tožbe na izpraznitev sobe ni navedla vrednosti spornega predmeta, kot bi morala storiti po 2. odst. 186. čl. ZPP. Ker ni bila na ta način zagotovljena pravica do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. ZPP). Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v uvodu sodbe navedlo kot vrednost spornega predmeta znesek 30.000,00 SIT z obrazložitvijo, da je od tako ugotovljene vrednosti po Zakonu o sodnih taksah odmerilo tožničine pravdne stroške, ne more vplivati na pravico strank do revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da izprazni sobo, ki jo zaseda v 1. nadstropju hiše in prazno sobo izroči tožnici. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožencu določilo za izpraznitev 60 dnevni rok. Sicer je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, ali pa da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizija ni dovoljena.
Po 3. odst. 382.čl. Zakona o pravdnem postopku je za dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva v premoženjskopravnih sporih, kjer se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik v tožbi. Ob vložitvi tožbe v konkretni zadevi dne 26.2.1992 bi morala tako določena vrednost spornega predmeta presegati znesek 8.000,00 SIT. Tožeča stranka pri vložitvi tožbe na izpraznitev sobe ni navedla vrednosti spornega predmeta, kot bi morala storiti po 2.odst. 186.čl. ZPP. Ker ni bila na ta način zagotovljena pravica do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP). Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v uvodu sodbe navedlo kot vrednost spornega predmeta znesek 30.000,00 SIT z obrazložitvijo, da je od tako ugotovljene vrednosti po Zakonu o sodnih taksah odmerilo tožničine pravdne stroške, ne more vplivati na pravico strank do revizije.