Appeal dismissed because plaintiff failed to state the disputed property value exceeding 8,000 SIT as required for appeal rights.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal filed by the tenant against the second-instance court's order to vacate the premises. The tenant argued for a reversal of the judgment, but the court found the appeal inadmissible because the plaintiff failed to specify the disputed property's value in the initial lawsuit. Since the stated value did not exceed the statutory threshold of 8,000 SIT, the right to appeal was not established under the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generated382.čl. 3. odst. ZPP; 392.čl. ZPP: In property disputes not involving monetary claims, the right to appeal is contingent upon the plaintiff stating a disputed value exceeding 8,000 SIT; failure to do so renders the appeal inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Tožeča stranka vrednosti spornega predmeta pri zahtevku na izpraznitev stanovanja ni navedla, kot bi to morala storiti po 2. odst. 186. čl. ZPP. Ker ni bila na ta način zagotovljena pravica do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je naložilo toženki, da izprazni stanovanje in praznega izroči tožeči stranki. Pritožbo tožene stranke proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizija ni dovoljena.
Po 3.odst. 382.čl. Zakona o pravdnem postopku je za dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva v premoženjskopravnih sporih, kjer se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik v tožbi. Ob vložitvi tožbe v konkretni zadevi dne 31.7.1992 bi morala tako določena vrednost spornega predmeta presegati znesek 8.000,00 SIT. Tožeča stranka vrednosti spornega predmeta pri zahtevku na izpraznitev stanovanja ni navedla, kot bi to morala storiti po 2.odst. 186.čl. ZPP. Ker ni bila na ta način zagotovljena pravica do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP).